Poročilo z javnega posveta Medijski prostor in kultura – Koliko in kako pišemo o produkciji NVO na področju umetnosti in kulture

Društvo Asociacija je javni posvet Medijski prostor in kultura , ki je potekal 17. marca ob 11. uri v Stari mestni elektrarni v Ljubljani, organiziralo v okviru projekta Mreženje in krepirev NVO v kulturi, katerega cilji so med drugim vzpostavitev pogojev za sooblikovanje kulturnih politik in predpisov, ki bodo prispevali k izboljšanju položaja in vloge NVO na področju kulture.

Namen posveta, kjer je sodelovalo 9 predstavnikov medijev, 2 predstavnika oblasti, 31 predstavnikov nevladnih organizacij ter posameznikov in posameznic, ki delujejo na področju kulture, je bil spodbujanje strukturiranega dialoga o medijih in kulturi ter izdelava priporočil, utemeljenih na ugotovitvah udeležencev.

Med povabljenci omizja, ki ga je moderirala Tanja Lesničar Pučko, novinarka pri časopisu Dnevnik, so bili Jelka Šutej Adamič, urednica kulturne redakcije časopisa Delo, Darja Korez Korenčan, urednica kulturno-informativnega programa na RTV SLO, Skender Adem sekretar Direktorata za medije na Ministrsvu za kulturo ter dva predstavnika nevladnih organizacij na področju kulture, teoretičarka in publicistka ter soorganizatorka festivala Rdeče zore, Tea Hvala in gledališki režiser Mare Bulc.

Glavne ugotovitve posveta so bile, da ni toliko problematična nezadstnost medijskega prostora za produkcijo kulturnih NVO, kot je problem v tem, kje oz. ob katerih terminih se pojavljajo prispevki o kulturi. Kultura se tako le malokdaj znajde na naslovicah časoisov oz. ob “prime timeu” na televiziji. Poleg tega pa ob vse večji ponudbi kulturnih prireditev umanjka selektivno in kompetentno spremljanja kulturnega dogajanja.

Izpostavjena je bila tudi marginalna pozicija kulturnih novinarjev v samih medijih in problematika kadrovanja, ki vse bolj poteka v smeri pogodbenega novinarskega dela, kar po mnenju predstavnikov medijev med drugim onemogoča bolj sistematičen in daljnosežen pristop k poročanju o kulturi.

Glede na to, da je kulturna produkcija NVO kompleksen rezultat produkcijskih in socialnih okoliščin, so predstavniki NVO in umetniki poudarili pomembnost  “kontekstualiziranega” poročanja o kultri NVO, večje specializiranosti novinarjev za poročanje o kulturi in nenazadnje tudi posodobitev oblik poročanja, s katerimi bi postali prispevki o kulturi privlačnejši za občinstva.

Predstavniki NVO so izpostavili tudi težavo pri zagotavljanju kvalitetnih in ažurnih stikov z javnostmi, saj praviloma za dejavnost v majhnih organizacijah zmanjka sredstev. Če temu vidiku dodamo ugotovitve predstavnikov medijev o različnih problematičnih aspektih poročanja o kulturi, ki so navedeni zgoraj, bi bilo po mnenju predstavnikov NVO smiselno ukiniti vrednotenje njihove produkcije na podlagi medijskih odzivov, kot je sedanja praksa pri MzK, saj ti ne pričajo o kvaliteti produkcije, temveč predvsem o kvaliteti komunikacije z mediji.

Nadalje so udeleženci odprli temo vzgojno izobraževalne funkcije medijev, ki bi jo Ministrstvo za kulturo v svojem poslanstvu podpiranja produkcije kvalitetnih medijskih vsebin vsekakor moralo še bolj vzpodbujati, saj pomembno prispeva k oblikovanju bodočih občinstev. Prav tako bi bilo smiselno, da pristojna ministrstva oz. izobraževalne ustanove spodbujajo dodatno izobraževanje in usposabljanje novinarjev za poročanje o kulturi.

PRIPOROČILA S POSVETA KULTURA IN MEDIJSKI PROSTOR (doc)

Zvočni zapis posveta: