Še en simptom, da potrebujemo celostno posodobitev kulturno političnega modela in zakonodaje – primer SCF

Kategorija: Izjave za javnost

Na Asociaciji vidimo aktualno dogajanje na SFC-ju le kot še en v dolgi vrsti mnogih simptomov pomanjkljivega sistema razdeljevanja javnih sredstev v polju kulture in umetnosti kakor tudi širše.

V Asociaciji se zavzemamo za okrepitev strokovne integritete, ki pa bi morala nositi na sebi tudi odgovornost odločanja o javnih sredstev. V luči tega smo marca 2016 na Ministrstvo za finance naslovili sledeči predlog, ki bi postavil stroko pred politiko na nivoju celotne države:

»V zvezi z nastajajočim predlogom Zakona o javnih financah dajemo predlog k 121. členu osnutka zakona. Predlagamo namreč, da se okrepi strokovna integriteta odločanja na javnih razpisih in da se zato v zakonu določi, da odgovorna oseba (predstojnik uporabnika proračuna, župan ali od njiju pooblaščena oseba) o dodelitvi javnih sredstev na javnih razpisih s sklepom ne more odločiti drugače, kot je predlagala imenovana strokovna komisija, lahko pa njen predlog obrazloženo zavrne in vrne v ponovno odločanje. Gre za preverjen ukrep t.i. zavor in ravnovesij pri razdeljevanju javnega denarja, ki niti v našem pravnem redu ni novost. Zelo podobno rešitev namreč pozna že Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK), ki iz istih preventivnih razlogov politično diskrecijo odločanja omejuje celo še nekoliko strožje (saj zavrnitev predloga komisije omogoča samo enkrat, medtem ko je drugič predstojnik vezan na njeno mnenje). Njegov 113. člen pravi: »Minister lahko zavrne predlog komisije glede financiranja posameznega javnega kulturnega programa oziroma kulturnega projekta in ga z utemeljitvijo vrne strokovni komisiji v ponovno presojo, ne more pa sprejeti drugačne odločitve, kot je predlagana v predlogu strokovne komisije. Minister lahko vrne javni kulturni program ali kulturni projekt v ponovno presojo samo enkrat.«

Od Ministrstva za kulturo pa v luči zadnjega primera, SFC, pričakujemo konstruktivno, sistemsko držo in čim prejšnjo javno razgrnitev svojih načrtov v zvezi s celostno posodobitvijo kulturno političnega modela in zakonodaje, ki bo v bodoče preprečila, da se ukvarjamo en z drugim in ne z ustvarjanje dobre umetnosti in kulture.

Tovarni in Mestu

Kategorija: Izjave za javnost
Kot društvo nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi seveda tudi mi ne moremo mimo dogajanj v povezavi s tovarno Rog. Prav tako kakor ne moremo niti mimo tega, da ponovno izpostavimo dialog kot tisto, kar je že v osnovi umanjkalo. Prav zaradi odsotnosti dialoga je med MOL in uporabniki tovarne Rog sploh lahko zrasel tako visok zid nepoznavanja, nerazumevanja in posledično podcenjevalnega in pavšalnega diskurza, da so se nazadnje odpahnila celo vrata v svet fizičnih obračunavanj in odvečnih sodnih soočenj.
Zato srčno upamo, da bo Mestu in Rogu ta dialog končno uspelo tudi dejansko (in ne le formalno) vzpostaviti. Kot zagovorniška organizacija se nenehno soočamo prav s težavami vzpostavljanja kakovostnega dialoga z raznovrstnimi ravnmi političnih oblasti in odločevalcev. Zato vemo, kako zahtevna so včasih že samo prizadevanja po vzpostavitvi in vzdrževanju kakovostnih oblik dialoga in kako hitro se možnost dialoga lahko tudi izjalovi. Zato pozivamo obe strani, da vzpostavita strukturiran in trajen dialog. Predvsem pa, da si tako Rog kot MOL aktivno prizadevata za medsebojno razumevanje, dogovarjanje in vzdrževanje komunikacije tudi v situacijah, ko vzdrževanje nivoja in korektnega odnosa ni najlažje. Odgovornost vseh vpletenih je velika, in zato si morajo za čim večje medsebojno razumevanje vsi aktivno prizadevati.
Pri tem pa naj ne bo nobenega dvoma o tem, da je v tem procesu skupnost Tovarne šibkejša stran v tem procesu in da sta mestna administracija in politična oblast tisti, ki morata bistveno bolj pretanjeno in občutljivo poslušati. Dejstvo je namreč, da MOL ni uspela pravilno prepoznati, da se je pred njihovimi očmi v izjemno težkih pogojih samooblikovala izjemna množica vsebin in socialno-kulturnih sistemov, ki odgovarjajo na kopico konkretnih vprašanj, ki jih lokalna oblast bodisi ni uspela prepoznati kot relevantne ali pa nanje sami niso zmogli ponuditi pravega in učinkovitega odgovora.
Vsi sicer vemo, da MOL ni tista, ki lahko sama reši vsa socialna vprašanja, vzpostavi idealne mehanizme za kulturno in gibalno udejstvovanje prebivalcev Ljubljane. A prav zato, ker vsega ne zmore sama, je še toliko pomembneje, da si priznamo, da preplet kulturnih, socialnih, izobraževalnih, razvojnih in ekonomskih sistemov in mehanizmov, s katerimi upravlja politična oblast Ljubljane, enostavno ni dovolj. Zato je za MOL izjemno pomembno, da ta ne deluje brez védenja, poznavanja in jasnega javnega prepoznavanja pomena Tovarne. Mesto si ne more privoščiti tega, da bi zanemarilo pomen množice družbenih in kulturnih vsebin Roga, ki naslavljajo in nudijo prav to, česar Mesto, Država in Trg niso ponudili vsem in na enako dostopen ter dostojen način. Odstraniti ali kar tako zavreči tako dragocen laboratorij kulturnih in družbenih praks ni dopustno. In prav zato, ker se vsi zavedamo omejenosti finančnih in drugih kapacitet MOL, nikomur, ki razume pomen vsaj dela vsebin Roga, ni mogoče zlahka sprejeti situacije, v kateri se vnemar pošilja pomen socialnega prostora, prostora eksperimenta in drugačnosti. Torej prostore, ki spontano opozarjajo na slepe pege in mrtve kote pravniških, birokratskih in ekonomističnih načel upravljanja z družbo, v kateri živimo.
Zdaj je čas, da Mesto pokaže, da s svojo odprtostjo misli resno tudi takrat, ko gre za bistveno drugačne in marginalizirane vsebine. Vsebine, ki uhajajo horizontu socialnih, kulturnih in razvojnih mehanizmov, s katerimi sicer upravlja MOL. Ključ do tega pa je – znova – kakovostnejši dialog. Več pogovarjanja in boljša komunikacija. MOL namreč o predvidenem novem Centru Rog – kljub vsem sklicevanjem na projekt Second Chance in RogLab – očitno ni dovolj prepričljivo predstavila in utemeljila svoje vizije in vse bolj se kaže, da tudi ugotavlja, da je ni docela domislila.
Na ravni Občine bi že zdavnaj morali odločneje začeti razvijati in podpirati nove modele upravljanja javnega dobrega, javne infrastrukture in podpreti številne nove oblike partnerstev, ki pomenijo odmik od in nujno dopolnitev uveljavljenih kulturnih in socialnih mehanizmov. Potreben je premik k oblikovanju bistveno bolj horizontalnih ukrepov, k podpori pretočnim kulturnim in socialnim platformam in odmik od ukalupljanja kulturnih in socialnih vsebin v pretirano zbirokratizirano upravljanje.
Kulturni mehanizmi MOL tudi od NVO in samozaposlenih v kulturi umetnikom vse bolj očitno nalagajo funkcijo izobraževanja in socializacije ter podporo senzorno oviranim. A tokrat se zdi, da je Mestna uprava tista, ki bi jo morali prijazno povabiti k poslušanju in tipanju tega, kaj pomeni živeti v Ljubljani in kakšne so nekatere potrebe, na katere z že ustaljenimi mehanizmi MOL očitno ne more pravilno odločiti. Tokratno sporočilo naj bo jasno:
V kulturi potrebujemo nove in drugačne institucije, drugačne mehanizme. Čas je za manj ukrepov od zgoraj in več podpore, razumevanja in prostora za kakovostne, samoorganizirane in raznotere oblike delovanja, ki delujejo od spodaj. Od MOL pričakujemo več etosa javnega servisa prebivalcem in skupnostim ter manj uradniško-razvojnega upravljanja z nami. Več podpore, manj narekovanja vsebin. Čas je, da se začnemo pogovarjati o hibridnih, pretočnih in odprtih oblikah organiziranja, o podporah in vzdrževanju skupnosti in skupnostnih prostorov, skupnih in dostopnih resursov. Čas je, da se od Roga vsi veliko naučimo.
Treba bo poslušati, gledati, razumeti in sodelovati.

Kot mreža nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v umetnosti in kulturi seveda tudi mi ne moremo mimo dogajanj v povezavi s tovarno Rog. Prav tako kakor ne moremo niti mimo tega, da ponovno izpostavimo dialog kot tisto, kar je že v osnovi umanjkalo. Prav zaradi odsotnosti dialoga je med MOL in uporabniki tovarne Rog sploh lahko zrasel tako visok zid nepoznavanja, nerazumevanja in posledično podcenjevalnega in pavšalnega diskurza, da so se nazadnje odpahnila celo vrata v svet fizičnih obračunavanj in odvečnih sodnih soočenj.

Zato srčno upamo, da bo Mestu in Rogu ta dialog končno uspelo tudi dejansko (in ne le formalno) vzpostaviti. Kot zagovorniška organizacija smo tudi sami v nenehnem procesu vzpostavljanja kakovostnega dialoga z raznovrstnimi ravnmi političnih oblasti in odločevalcev, zato vemo, kako zahtevna so včasih že samo prizadevanja po vzpostavitvi in vzdrževanju konstruktivnih in učinkovitih oblik dialoga in kako hitro se možnost dialoga lahko tudi izjalovi. Zato pozivamo obe strani, da vzpostavita strukturiran in trajnosten dialog. Predvsem pa, da si tako Rog kot MOL aktivno prizadevata za medsebojno razumevanje, dogovarjanje in vzdrževanje komunikacije tudi v situacijah, ko vzdrževanje nivoja in korektnega odnosa ni najlažje. Odgovornost vseh vpletenih je velika, in zato si morajo za čim večje medsebojno razumevanje vsi aktivno prizadevati.

Pri tem pa naj ne bo nobenega dvoma o tem, da je v tem procesu skupnost Tovarne šibkejša stran in da sta mestna administracija in politična oblast tisti, ki morata bistveno bolj pretanjeno in občutljivo poslušati. Dejstvo je namreč, da MOL ni uspela pravilno prepoznati, da se je pred njihovimi očmi v izjemno težkih pogojih samooblikovala izjemna množica vsebin in socialno-kulturnih sistemov, ki odgovarjajo na kopico konkretnih vprašanj, ki jih lokalna oblast bodisi ni uspela prepoznati kot relevantne ali pa nanje sami niso zmogli ponuditi pravega in učinkovitega odgovora.

Vsi sicer vemo, da MOL ni tista, ki lahko sama reši vsa socialna vprašanja, vzpostavi idealne mehanizme za kulturno in gibalno udejstvovanje prebivalcev Ljubljane. A prav zato, ker vsega ne zmore sama, je še toliko pomembneje, da si priznamo, da preplet kulturnih, socialnih, izobraževalnih, razvojnih in ekonomskih sistemov in mehanizmov, s katerimi upravlja politična oblast Ljubljane, enostavno ni dovolj. Zato je za MOL izjemno pomembno, da ta ne deluje brez védenja, poznavanja in jasnega javnega prepoznavanja pomena Tovarne. Mesto si ne more privoščiti tega, da bi zanemarilo pomen množice družbenih in kulturnih vsebin Roga, ki naslavljajo in nudijo prav to, česar Mesto, Država in Trg niso ponudili vsem in na enako dostopen ter dostojen način. Odstraniti ali kar tako zavreči tako dragocen laboratorij kulturnih in družbenih praks ni dopustno. In prav zato, ker se vsi zavedamo omejenosti finančnih in drugih kapacitet MOL, nikomur, ki razume pomen vsaj dela vsebin Roga, ni mogoče zlahka sprejeti situacije, v kateri se vnemar pošilja pomen socialnega prostora, prostora eksperimenta in drugačnosti. Torej prostore, ki spontano opozarjajo na slepe pege in mrtve kote pravniških, birokratskih in ekonomističnih načel upravljanja z družbo, v kateri živimo.

Zdaj je čas, da Mesto pokaže, da s svojo odprtostjo misli resno tudi takrat, ko gre za bistveno drugačne in marginalizirane vsebine. Vsebine, ki uhajajo horizontu socialnih, kulturnih in razvojnih mehanizmov, s katerimi sicer upravlja MOL. Ključ do tega pa je – znova – kakovostnejši dialog. MOL namreč o predvidenem novem Centru Rog – kljub vsem sklicevanjem na projekt Second Chance in RogLab – očitno ni dovolj prepričljivo predstavila in utemeljila svoje vizije in vse bolj se kaže, da tudi ugotavlja, da je ni docela domislila.

Na ravni Občine bi že zdavnaj morali odločneje začeti razvijati in podpirati nove modele upravljanja javnega dobrega, javne infrastrukture in podpreti številne nove oblike partnerstev, ki pomenijo nujno dopolnitev uveljavljenih kulturnih in socialnih mehanizmov. Potreben je premik k oblikovanju bistveno bolj horizontalnih ukrepov, k podpori pretočnim kulturnim in socialnim platformam in odmik od ukalupljanja kulturnih in socialnih vsebin v pretirano zbirokratizirano upravljanje.

Kulturni mehanizmi MOL tudi od NVO in umetnikov vse bolj očitno nalagajo funkcijo izobraževanja in socializacije ter podporo senzorno oviranim. A tokrat se zdi, da je Mestna uprava tista, ki bi jo morali prijazno povabiti k poslušanju in tipanju tega, kaj pomeni živeti v Ljubljani in kakšne so nekatere potrebe, na katere z že ustaljenimi mehanizmi MOL očitno ne more pravilno odločiti. Tokratno sporočilo naj bo jasno:

V kulturi, umetnosti potrebujemo nove in drugačne institucije, drugačne mehanizme. Čas je za manj ukrepov od zgoraj in več podpore, razumevanja in prostora za kakovostne, samoorganizirane in raznotere oblike delovanja, ki delujejo od spodaj. Od MOL pričakujemo več etosa javnega servisa prebivalcem in skupnostim ter manj uradniško-razvojnega upravljanja z nami. Več podpore, manj narekovanja vsebin. Čas je, da se začnemo pogovarjati o hibridnih, pretočnih in odprtih oblikah organiziranja, o podporah in vzdrževanju skupnosti in skupnostnih prostorov, skupnih in dostopnih resursov. Čas je, da se od Roga vsi veliko naučimo.

Treba bo poslušati, gledati, razumeti in sodelovati.

Društvo Asociacija

Prispevajte k Strategiji razvoja medijev v RS do leta 2024

Kategorija: Komunikacija z organi odločanja
Ministrstvo za kulturo je objavilo predlog Strategije razvoja medijev v republiki Sloveniji do leta 2024, ki celostno obravnava razvoj področja v naslednjem desetletju.
V Asociaciji se bomo na predlog v okviru javne razprave odzvali v delih, ki se nanašajo oziroma morebiti vplivajo na smaozaposlene in nevaldne organizacije v kulturi.
Vabimo vas, da nam svoje morebitne pripombe in komentarje glede predloga
ministrstva pošljete na info@asociacija.si najkasneje do srede, 29. junija, da jih lahko pravočasno uskladimo in v okviru javne razprave tudi predstavimo.
Celoten predlog nove strategije si lahko preberete na tej povezavi. N astrani ministrstva se nahajajo tudi strokovna izhodišča.

Ministrstvo za kulturo je objavilo predlog Strategije razvoja medijev v republiki Sloveniji do leta 2024, ki celostno obravnava razvoj področja v naslednjem desetletju.

V Asociaciji se bomo na predlog v okviru javne razprave odzvali v delih, ki se nanašajo oziroma morebiti vplivajo na samozaposlene in nevladne organizacije v kulturi. Vabimo vas, da nam svoje morebitne pripombe in komentarje glede predloga ministrstva pošljete na info@asociacija.si najkasneje do srede, 29. junija, da jih lahko pravočasno uskladimo in v okviru javne razprave tudi predstavimo.

Celoten predlog nove strategije si lahko preberete na tej povezavi. Na strani ministrstva se nahajajo tudi strokovna izhodišča za strategijo. Ogledate si jih lahko tukaj.