Asociacija uspela: fiktivni prihodki za samozaposlene ukinjeni

Kategorija: Dogodek, Izjave za javnost
Asociacija je lansko leto skupaj z Novičnikom za samozaposlene opozorila varuhinjo človekovih pravic o nepravični in po našem mnenju neustavni ureditvi pripisovanja fiktivnih prihodkov samozaposlenim, ki ne dosegajo 75% minimalne plače. Temu je zdaj pritrdilo tudi ustavno sodišče, kamor je varuhinja človekovih pravic lani po našem opozorilu vložila pobudo za ustavno presojo.
Odločba ustavnega sodišča je pomembna zmaga za vse prekarne delavke in delavce, tako v kulturi kot širše, ki so podvrženi vse večji s.p.-izaciji in negotovim pogojem na trgu dela. Ustavno sodišče se je tako postavilo na stran tistih, ki nasprotujejo kriminalizaciji revščine in prekarnosti, saj je zakon preprosto domneval, da tisti, ki zaslužijo manj kot dve tretjini minimalne plače zagotovo skrivajo svoje prihodke od dela na črno. Dejstvo je, da trideset odstotkov samozaposlenih v kulturi dejansko živi pod pragom revščine. Zato je prav da po sklepu ustavnega sodišča tudi zakonodajalci priznajo, da ljudje številni samozaposleni živijo v veliki socialni revščini in negotovosti.
Ustavno sodišče je v odločbi jasno zapisalo, da mora državni zbor v enem letu ustrezno spremeniti zakonodajo, ki jo mora ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripraviti v pol leta. Odgovorne na tem mestu pozivamo, da konstruktivno pristopijo k spremembi zakonodaje v skupno dobro najranljivejši populaciji med samozaposlenimi.
Ob tem pa je potrebno izpostaviti še, da odločba ustavnega sodišča predvideva, da morajo samozaposleni svojo pravico do nepripisovanja fiktivnih prihodkov uveljavljati individualno. To pomeni, da morajo ob zaprositvi za posamezni socialni transfer na centru za socialno delo dokazati svoje realne prihodke. V primeru, da se bodo soočali s težavami nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča, pa naj se čim prej obrnejo na urad varuha človekovih pravic.
Čeprav gre kot rečeno za pomembno zmago, pa moramo vseeno opozoriti, da je ključno izboljšati pogoje za delovanje samozaposlenih v kulturi do te mere, da zatekanje v socialne transferje ne bo potrebno. V letu 2015 je po podatkih CNVOS nevladni sektor zaposloval le 0,79 % aktivnega prebivalstva. Ocenjujemo, da NVO sektor v kulturi od tega ne odstopa. Sredstva, namenjena NVO v kulturi, pa so se v zadnjih letih vztrajno zmanjševala, ne glede na to, da so nevladniki pridobivali vire tudi iz nejavnih sredstev. Na tej točki zato pozivamo odgovorne na Ministrstvu za kulturo, da vzpostavijo stabilne pogoje za delovanje neodvisne kulturne scene, kot ključnega akterja v uresničevanju javnega interesa v kulturo.
Tukaj si lahko preberete sporočilo za javnost iz današnje novinarske konference.

Asociacija je lansko leto skupaj z Novičnikom za samozaposlene opozorila varuhinjo človekovih pravic o nepravični in po našem mnenju neustavni ureditvi pripisovanja fiktivnih prihodkov samozaposlenim, ki ne dosegajo 75 % bruto minimalne plače. Temu je zdaj pritrdilo tudi ustavno sodišče, kamor je varuhinja človekovih pravic lani po našem opozorilu vložila pobudo za ustavno presojo.

Odločba ustavnega sodišča je pomembna zmaga za vse prekarne delavke in delavce, tako v kulturi kot širše, ki so podvrženi vse večji s.p.-izaciji in negotovim pogojem na trgu dela. Ustavno sodišče se je tako postavilo na stran tistih, ki nasprotujejo kriminalizaciji revščine in prekarnosti, saj je zakon preprosto domneval, da tisti, ki zaslužijo manj kot dve tretjini minimalne plače zagotovo skrivajo svoje prihodke od dela na črno. Dejstvo je, da trideset odstotkov samozaposlenih v kulturi dejansko živi pod pragom revščine. Zato je prav da po sklepu ustavnega sodišča tudi zakonodajalci priznajo, da ljudje številni samozaposleni živijo v veliki socialni revščini in negotovosti.

Ustavno sodišče je v odločbi jasno zapisalo, da mora državni zbor v enem letu ustrezno spremeniti zakonodajo, ki jo mora ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripraviti v pol leta. Odgovorne na tem mestu pozivamo, da konstruktivno pristopijo k spremembi zakonodaje v skupno dobro najranljivejši populaciji med samozaposlenimi.

Ob tem pa je potrebno izpostaviti še, da odločba ustavnega sodišča predvideva, da morajo samozaposleni svojo pravico do nepripisovanja fiktivnih prihodkov uveljavljati individualno. To pomeni, da morajo ob zaprositvi za posamezni socialni transfer na centru za socialno delo dokazati svoje realne prihodke. V primeru, da se bodo soočali s težavami nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča, pa naj se čim prej obrnejo na urad varuha človekovih pravic.

Čeprav gre kot rečeno za pomembno zmago, pa moramo vseeno opozoriti, da je ključno izboljšati pogoje za delovanje samozaposlenih v kulturi do te mere, da zatekanje v socialne transferje ne bo potrebno. V letu 2015 je po podatkih CNVOS nevladni sektor zaposloval le 0,79 % aktivnega prebivalstva. Ocenjujemo, da NVO sektor v kulturi od tega ne odstopa. Sredstva, namenjena NVO v kulturi, pa so se v zadnjih letih vztrajno zmanjševala, ne glede na to, da so nevladniki pridobivali vire tudi iz nejavnih sredstev. Na tej točki zato pozivamo odgovorne na Ministrstvu za kulturo, da vzpostavijo stabilne pogoje za delovanje neodvisne kulturne scene, kot ključnega akterja v uresničevanju javnega interesa v kulturo.

Tukaj si lahko preberete sporočilo za javnost iz današnje novinarske konference. Posnetek iz novinarske konference je dostopen na spletni strani varuha človekovih pravic RS.

Asociaciji uspelo doseči spremembe glede arhivov nevladnega sektorja

Kategorija: Izjave za javnost
Asociaciji je uspelo v toku javne razprave umestiti del predlogov v nov Pravilnik za valorizacijo oseb zasebnega prava, ki so na podlagi zakona pridobile status delovanja v javnem interesu. Pravilnik ureja arhiviranje na pdoročju nevladnih organizacij.
Ministrstvu smo med drugim predlagali, da v tretjem členu, ki govori o kriterijih za valorizacijo NVO, ki zbirajo arhivsko gradivo, razširi iz oseb zasebnega prava, ki so sorednja za področje v katerem delujejo, na NVO, ki delujejo tudi kot podporne in razvojne organizacije na področju, na katerem delujejo. Preprosto povedano to vključuje tudi tiste NVO, ki zbirajo gradivo posameznega ustvarjalnega pdoročja in ne vodijo zgolj arhiva lastne produkcije.
Pravilnik bo skladno z obvestilom ministrstva za kulturo ustrezno popravljen po koncu javne razprave in emdresorskega usklajevanja gradiva.

Asociaciji je uspelo v toku javne razprave umestiti del predlogov v nov Pravilnik za valorizacijo oseb zasebnega prava, ki so na podlagi zakona pridobile status delovanja v javnem interesu. Pravilnik ureja arhiviranje na področju nevladnih organizacij.

Ministrstvu smo med drugim predlagali, da v tretjem členu, ki govori o kriterijih za valorizacijo NVO, ki zbirajo arhivsko gradivo, razširi iz oseb zasebnega prava, ki so osrednja za področje, v katerem delujejo, na NVO, ki delujejo tudi kot podporne in razvojne organizacije na področju, na katerem delujejo. Preprosto povedano to vključuje tudi tiste NVO, ki zbirajo gradivo posameznega ustvarjalnega področja in ne vodijo zgolj arhiva lastne produkcije.

Pravilnik bo skladno z obvestilom ministrstva za kulturo ustrezno popravljen po koncu javne razprave in medresorskega usklajevanja.

Komentarji Asociacije na Strategijo razvoja medijev Republiki Sloveniji do leta 2024

Kategorija: Izjave za javnost, Komunikacija z organi odločanja

V Društvu Asociacija, mreži nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi, pozdravljamo namero Ministrstva za kulturo RS k široki razpravi pri sprejemanju strategije o razvoju medijev v naslednjem slabem desetletju. Strategijo vidimo kot korak k temu, da si država začrta vizijo in smer kako bi rada razvila svoj medijski prostor, kar je tudi dobra in nujna osnova za pripravo bodočih zakonskih sprememb.

Čeprav se strinjamo z naravnanostjo strategije k podpiranju neprofitno usmerjenih medijev, se nam zdi ključno, da strategija najprej v prvi vrsti prepozna obstoječe nevladne organizacije, ki tovrstne medijske zgodbe gradijo že danes, vendar so zaradi nesistematičnega podpore podvržene krčenju programa in negotovem položaju tako ustvarjalcev kot medija na sploh. Tak primer je denimo Zavod Radio Študent, ki ga je država prepoznala kot edini študentski radijski program posebnega pomena. Zato v nadaljevanju prek konkretnejših komentarjev pozivamo predvsem k vključitvi nevladnih organizacij na področju medijev kot relevantnih gradnikov medijske krajine in razvoja le te v bodoče.

Vse komentarje si lahko  preberete na tej povezavi.