Državni sekretar na ministrstvu za kulturo obljubil rešitev Stare elektrarne

Kategorija: Dogodek, Izjave za javnost, Poročila

V sklopu obiska vlade v osrednjeslovenski regiji je vlada na agendo umestila tudi pereča vprašanja nevladnega sektorja v kulturi. Na vabilo Asociacije, mreže nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi, je državni sekretar na ministrstvu za kulturo Anton Peršak danes najprej obiskal prostore Stare mestne elektrarne, nato pa še prostore Zavoda Kersnikova.

Ob obisku Stare mestne elektrarne – Elektro Ljubljana je umetniška direktorica Zavoda Bunker Nevenka Koprivšek državnemu sekretarju ter predstavnikom ministrstva za kulturo predstavila Staro elektrarno kot primer dobre prakse upravljanja javne infrastrukture s strani nevladnih organizacij v kulturi. Elektrarna je izraz dolgoletnega prizadevanja predvsem uprizoritvenih ustvarjalcev, Asociacije, Zavoda Bunker in različnih strokovnjakov, da skozi strokovne utemeljitve najdejo primeren prostor, ki bi lahko postal središče sodobnih uprizoritvenih umetnosti, kar je elektrarna v več kot desetletju delovanja tudi postala. V njej letno več kot 40 različnih nevladnih organizacij v kulturi ustvari več kot 150 dogodkov. Vpeta je tako v lokalne kot mednarodne tokove.

Roman Jesenko iz Elektrarne Ljubljana je zagotovil, da kot lastniki prostorov želijo, da le-te še naprej napolnjujejo kulturne vsebine, predsednica društva Asociacija Jadranka Plut pa je opozorila, da ima elektrarna izjemno pomembno vlogo za življenje nevladniške scene in jo je kot takšno potrebno ohraniti. Najemnikom se letos namreč izteče pogodba, finančna podpora s strani ministrstva za kulturo za vzdrževanje stavbe pa je na trhlih temeljih.

Državni sekretar in kandidat za ministra za kulturo Anton Peršak je zagotovil, da ministrstvo prepoznava kvaliteto Stare mestne elektrarne kot središča dejavnosti nevladnih ustvarjalcev v kulturi in da si bodo na ministrstvu zato prizadevali storiti vse, da se jo ohrani in najde tako kratkoročno rešitev za nadaljevanje njenih dejavnosti, kot dolgoročno sistemsko ureditev njenega delovanja, kar v nevladnem sektorju pozdravljamo.

V Zavodu Kersnikova pa je umetniški vodja Galerije Kapelica Jurij Krpan državnemu sekretarju in predstavnikom ministrstva predstavil različne razsežnosti intermedijske umetnosti in njene vpetosti v sodobno družbo ter številnih točk, kjer ima družba od nje koristi v smislu razvojnih prebojev. Zavod Kersnikova je primer sodobne, transdisciplinarne platforme, povezane z najpomembnejšimi evropskimi kulturnimi inštitucijami, ki ustvarjajo prostor avantgardnim umetniškim izrazom, nudijo priložnost transdisciplinarnosti in investirajo v izobraževanje otrok in mladine. Kandidatu za ministra so predstavili dosedanji razvoj intermedijske umetnosti, ki jo je država izdatno podpirala, tako da se je lahko razvijala in napredovala, hkrati pa so ga pozvali k aktivnejšemu spodbujanju kvalitetnih presežkov, ki bi omogočali še večji preboj.

Avtorica fotografij: Nada Žgank

Vlada je na svojo agendo postavila tudi vprašanje NVO v kulturi

Kategorija: Dogodek, Komunikacija z organi odločanja

V sklopu obiska vlade v osrednjeslovenski regiji je vlada na svojo agendo umestila tudi pereča vprašanja nevladnega sektorja v kulturi. Na vabilo Asociacije, mreže nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi, bo državni sekretar na ministrstvu za kulturo Anton Peršak v sredo, 11. maja, najprej obiskal prostore Stare elektrarne, nato pa še prostore Zavoda Kersnikova v Ljubljani.

Ob obisku Stare mestne elektrarne – Elektro Ljubljana bomo predstavnikom vlade predstavili delovanje Stare elektrarne kot dobrega primera revitalizacije kulturne in industrijske dediščine s sodobnimi umetniškimi vsebinami ter uspešnega sodelovanja različnih deležnikov: nacionalne in lokalne oblasti, gospodarstva in preko 40 različnih nevladnih organizacij, ki v prostorih elektrarne vadijo in predstavljajo sodobno umetniško produkcijo. V okviru programa Stare elektrarne se vsako leto odvije do 150 umetniških dogodkov, elektrarna vzpostavlja močne vezi z mednarodnimi partnerji in kulturnimi centri ter z lokalno skupnostjo skozi Kulturno četrt Tabor in raziskuje raznolike načine pridobivanja novih občinstev. Kljub velikemu nacionalnemu in lokalnemu pomenu ter mednarodni prepoznavnosti Stare elektrarne pa je finančna podstat njenega delovanja na trhlih temeljih. Financiranje upravljanja prostorov za delovanje nevladnih organizacij je skromno in nestanovitno. Potreben bi bil razvoj dolgoročne vizije na tem področju in primerna preureditev obstoječe zakonodaje, ki bi omogočala nevladnim organizacijam v kulturi uspešno vzpostavitev in zakonsko urejeno upravljanje vadbenih, delovnih in predstavitvenih prostorov.

V Zavodu Kersnikova pa želimo državnemu sekretarju predstaviti, kako sodobna raziskovalna umetnost razvija kulturni kapital sodobne družbe in kako se lahko povezuje z znanostjo in tehnologijami, ki intenzivno vplivajo na različne procese v družbi. Zavod Kersnikova je primer sodobne, transdisciplinarne platforme, povezane z najpomembnejšimi evropskimi kulturnimi inštitucijami, ki ustvarjajo prostor avantgardnim umetniškim izrazom, nudijo priložnost transdisciplinarnosti in investirajo v izobraževanje otrok in mladine. Kersnikova je vedno delovala kot integrator intermedijskih akterjev v Sloveniji, zato želimo predstavnikom vlade predstaviti, kako v prihodnosti vzpostaviti osrednjo produkcijsko platformo, ki bo intermedijcem (umetnikom, znanstvenikom, tehnologom in podjetnikom) omogočila povezovanje v pomembnejše evropske integracije, vzpostavljene z namenom spodbujanja kreativnosti, inovativnosti in vzdržnosti.

VABILO na DELAVNICO Pritožbeni postopek na kulturnih javnih razpisih

Kategorija: Dogodek
Velika večina nevladnih organizacij s področja kulture ali samozaposlenih v kulturi se na neki točki sreča tudi z javnimi razpisi, kjer skuša dobiti kakšna dodatna sredstva za svoje delovanje ali obstoj. Ker so sredstva na razpisih po pravilu omejena, vsi prijavitelji zaprošenih sredstev nikoli ne dobijo in so projekti ali programi nekaterih zavrnjeni. Pri tem se hitro znajdemo v dilemi ali je smiselno vlagati pritožbe ali celo tožbe in kako se tega lotiti. Delavnica bo celostno odgovorila prav na to vprašanje, tako da bo na njej celostno predstavljen pritožbeni postopek na javni razpisih s področja kulture. Ključni namen delavnice je udeležencem približati pravne vidike pritožbe in jim predvsem podati znanje o tem kdaj so pritožbe ali tožbe smiselne in na kaj pri tem paziti.
Delavnica je namenjena vsem, ki sodelujejo ali nameravajo sodelovati na javnih razpisih s področja kulture.

Velika večina NVO in samostojnih ustvarjalcev s področja kulture se na neki točki sreča z javnimi razpisi, kjer poskušajo pridobiti dodatna sredstva za svoje delovanje. Ker so sredstva na razpisih po pravilu omejena, vsi prijavitelji zaprošenih sredstev nikoli ne dobijo in so projekti ali programi nekaterih zavrnjeni. Pri tem se hitro znajdemo v dilemi ali je smiselno vlagati pritožbe ali celo tožbe in kako se tega lotiti. Delavnica bo celostno odgovorila prav na to vprašanje, tako da bo na njej celostno predstavljen pritožbeni postopek na javni razpisih s področja kulture. Ključni namen delavnice je udeležencem približati pravne vidike pritožbe in jim predvsem podati znanje o tem kdaj so pritožbe ali tožbe smiselne in na kaj pri tem paziti.

TERMIN: TOREK, 17. maj 2016, 12:00 – 15:00

TRAJANJE: 3 ure

KRAJ: Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana – sejna soba v 6. nadstropju

ROK PRIJAVE: do PETKA, 13. maja do 10. ure oziroma do zapolnitve prostih mest na vladimir.petkovic[at]asociacija.si

KOTIZACIJA: brezplačno za člane Asociacije

Delavnica je namenjena vsem, ki sodelujejo ali nameravajo sodelovati na javnih razpisih s področja kulture.

PROGRAM:

  • Pregled postopka javnega razpisa s področja kulture s poudarkom na pritožbenem postopku.
  • Na kaj paziti že pred izdajo sklepa o (ne)financiranju?
  • Izpodbijanje odločitve financerja na sodišču – kdaj in kako?
  • Priprava terena za pritožbo in tožbo.
  • Obvezni elementi pritožbe in tožbe.
  • Stroški povezani s pritožbo in tožbo.
  • Posledica vložene pritožbe in tožbe.
  • Novejši primeri sodne praske na področju javnih razpisov.
  • Vprašanja in odgovori.

POMEMBNO: V primeru, da želite o okviru delavnice prejeti konkretne odzive na vaše konkretne situacije (aktualne, pretekle), nam jih morate na največ 1 A4 strani posredovati skupaj s prijavo na delavnico.

PREDAVATELJ: Matej Verbajs, vodja pravne službe CNVOS, se že več kot deset let ukvarja s pravnim svetovanjem nevladnim organizacijam, zanje pripravlja pritožbe, tožbe in druge pravne akte ter zanje izvaja predavanja in delavnice.  Sodeloval je tudi pri pripravi mnogih predlogov predpisov, novel predpisov in zakonskih iniciativah v korist nevladnih organizacij.