V tokratni Kulturosferi smo se odpravili v Maribor, kjer Založba Litera že skoraj dve desetletji izdaja tuje in izvirno domače leposlovje.
Za rubriko Iz prve vrste, v kateri predstavljamo delovanje članic in članov Asociacije, smo se pogovarjali z direktorjem in glavnim urednikom Založbe Litera Orlandom Uršičem.
Neodvisna gledališča imajo v primerjavi z institucionalnimi vrsto težav: od pomanjkanja sredstev za upravljanje prostorov, bistveno manjše proračune za produkcije kot javni zavodi, ter vsesplošno prekarnost programa in publike. Zato v Ljubljani že nekaj let poteka vse tesnejše povezovanje neodvisnih teatrov, ki sodelujejo tako vsebinsko kot tehnično.
Med primeri dobrih praks nevladnih organizacij v kulturi tako tokrat predstavljamo Abonma Transferzala, ki povezuje pet neodvisnih gledaliških odrov v prestolnici.
V društvu Asociacija menimo, da je dialog eden od predpogojev za konstruktivno reševanje odprtih kulturno-političnih vprašanj. Pogovore smo tako začeli tudi z novim ministrom Zoranom Pozničem, s katerim smo se sestali na prvem sestanku.
Na uvodnem sestanku smo odprli predvsem nekatera že poznana vprašanja, govorili pa smo tudi o uresničevanju zavez v koalicijski pogodbi.
Ministrstvo za kulturo je na podlagi prispelih prijav na javno povabilo imenovalo novo delovno skupino za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi.
Glede na to, da je ena izmed nalog delovne skupne tudi spremljanje uresničevanja koalicijskih zavez, se nadejamo, da bo tokrat delovanje skupine imelo dejanski vpliv na odločevalce, ki določajo spremembe in odgovore na probleme, ki tarejo samozaposlene v kulturi. V delovno skupino je bil na predlog Asociacije imenovan Jernej Kaluža, izvajalec Servisa za ustvarjalce, namenjenega prav reševanju konkretnih problemov, ki jih imajo samozaposleni v kulturi.
V Asociacijinem mesečniku Kulturosfera vsak mesec pregledamo nekaj najbolj zanimivih priložnosti za pridobivanje sredstev samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi.
Aprila se osredotočamo predvsem na rezidenčne programe.
V Državnem svetu je 21. marca 2019 potekala 11. seja Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport, na kateri je bila med glavnimi točkami vloga stanovskih združenj iz področja kulture v trajnostnem razvoju družbe.
Seje se je udeležila tudi Asociacija, saj so bili obravnavani zakoni, ki so za razvoj kulture velikega pomena, od proračuna za kulturo do Zakona o nevladnih organizacijah.
Tudi samozaposleni ustvarjalci v kulturi in kreativnih industrijah lahko v določenih situacijah uveljavljajo bolniško nadomestilo za odsotnost z dela, vendar so v tem kontekstu v bistveno slabšem položaju kot redno zaposlene osebe.
V tokratnem prispevku Servisa za ustvarjalce bomo podrobneje predstavili možnosti in omejitve, ki jih imajo samozaposleni pri uveljavljanju nadomestila za odsotnosti z dela v primeru bolezni.
Preberite več
Foto: Davorin Ciglar Milosavljevič@GT22
Nevladne organizacije v kulturi zaradi prekarne narave dela vse več upov polagajo v združevanje resursov, predvsem pri upravljanju prostorov. Iz teh procesov v številnih krajih nastajajo samonikli kulturni centri, kjer nevladni ustvarjalci in ustvarjalke prečijo vsiljene ostre meje posameznih polj umetnosti in skozi svoje delo izumljajo nove strategije skupnostnega upravljanja.
Tovrstni primer je v zadnjih letih tudi mariborski GT22, kulturni center, ki je zrasel v središču mesta in ki ga s svojo vsebino napolnjujejo uprizoritveni, intermedijski, filmski, vizualni in številni drugi ustvarjalci.
Preberite več
V tokratni Kulturosferi med člani Asociacije predstavljamo Društvo Ljudmila, ki je že leta pomemben del intermedijske umetnosti pri nas in v tujini.
V svojem delu prepletajo tehnologijo in umetnost, s številnimi projekti pa skrbijo tudi za odprtokodni pristop k internetni infrastrukturi. Prek njihove nepogrešljive skrbi za tovrstne podporne sisteme številnim kulturnikom in ostalim samoorganiziranim interesnim skupnostim omogočajo lažji in varnejši dostop do spletnih orodij.
V zadnjih letih je predvsem za neodvisne ustvarjalke in ustvarjalce vse težji dostop do kritik v medijih postal izjemno velik problem. Ministrstvo nanje še vedno veže kriterije za sredstva, hkrati pa tudi kritiki od svojega dela ob pomanjkanju prostora zanje le stežka živijo.
Nedavno se je o tem odvijala razprava na odboru za kulturo v državnem zboru, zato smo k pisanju tokratne kolumne povabili Pio Brezavšček, samozaposleno kritičarko, predsednico Društva za sodobni ples in sourednico nove kritiške platforme Neodvisni ter revije Maska.