Po dveh desetletjih nerazvojne kulturne politike na področju neodvisne umetnosti ustvarjalke in ustvarjalci od političnih strank, ki se potegujejo za sedeže v parlamentu, pričakujemo nujno ureditev razmer za ustvarjanje in delovanje nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi.
Preberite naša pričakovanja, ki smo jih posredovali tudi političnim strankam.
V zadnjih letih se na polju neodvisne produkcije dogaja vse večji upad sredstev, razpisni mehanizmi so čedalje bolj skregani z realnimi potrebami na terenu, razpisna loterija čez noč na propad obsoja večletno delo ustvarjalk in ustvarjalcev, prekerstvo in revščina med samozaposlenimi je alarmantna, razvojnih ukrepov ni na vidiku, dialog z odločevalci je praktično ničen, vse skupaj pa se še slabša sorazmerno z oddaljenostjo od prestolnice.
Zato se odpira logično vprašanje, kako lahko v takšnih pogojih sploh še ustvarjamo vrhunsko sodobno umetnost, s katero so se neodvisne ustvarjalke in ustvarjalci proslavili v zadnjih dveh desetletjih tako doma, kot na tujem. Kako urediti financiranje, statuse, razvojne ukrepe in predvsem, kako sodobno umetnost umestiti v središče razmišljanja, ko se načrtujejo ukrepi kulturne politike?
V sodobni dobi poplave informacij postaja upravljanje znanja v nevladnih organizacijah ključno, celo do te mere, da so raziskovalci pričeli govoriti o organizacijah, osrediščenih na znanje (angl. knowledge centric).
V nedavnem prispevku v osrednji svetovni reviji s področja managementa znanja so se raziskovalci spraševali, kako je s tem procesom v nevladnih organizacijah s področja uprizoritvenih umetnosti. Na osrednji tovrstni podatkovni bazi v ZDA, ki se imenuje CDP, so ugotovili, da so nevladne organizacije v uprizoritvenih umetnostih ki so osrediščene na znanje, bolj uspešne od preostalih, vendar se to ne odraža v neposrednih finančnih kazalcih, pač pa v »mehkejših« pokazateljih uspeha, kot sta število občinstva in »odpornost« (angl. resilience) organizacije.
Delovna skupina za trajni dialog z nevladnimi organizacijami je v preteklem obdobju obravnavala nekaj pomembnih tem.
Vse od konca lanskega leta so potekala kontinuirna prizadevanja za ponovno vzpostavitev sistema izjemnih pokojnin, za izboljšanje programskih in projektnih razpisov in za ureditev krovne zakonodaje ter Nacionalnega programa za kulturo.
Na 27. nujni seji Odbora za kulturo v Državnem zboru so poslanke in poslanci obravnavali Predlog zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZSNNPK-1) oziroma t.i. Zakon o kulturnem evru.
V sklopu razprave je bila med vabljenimi tudi Asociacija. Na seji je predsednica mreže Jadranka Plut predstavila stališče glede predloga zakona, ter opozorila na pomanjkljivosti glede vključevanja profesionalnega nevladnega sektorja v kulturi.
Vsak mesec v Sedmi sili zberemo medijske objave, v katerih so izpostavljena stališča Asociacije.
Aprila je Asociacija soorganizirala odmevno konferenco o zdravstvenem stanju prekarnih delavcev in samozaposlenih v kulturi. Objavili smo tudi nekaj javnih odzivov na dogajanje, ki vpliva na nevladni sektor v kulturi, predvsem sta to t.i. Zakon o kulturnem evru in vprašanje dodatnih razpisnih sredstev za neodvisne producente v kulturi.
Spremenljivka je število razpisov, konstanta pa, da Asociacija vsak mesec zbere vse pomembnejše domače razpise na področju kulture na enem mestu.
Ministrstvo za javno upravo je objavilo razpis, na katerem se bodo za subvencijo za zaposlitev lahko prijavile vse nevladne organizacije, ki stremijo k profesionalizaciji. Mestna občina Ljubljana je objavila razpis, s katerim na področju kulture zagotavlja prostore, aktualna pa sta tudi razpisa Slovenskega filmskega centra.
Rubrika Evro na evro je namenjena vsem, ki so usmerjeni v mednarodno delovanje, saj vsebuje zanimivejše tuje razpisne priložnosti v kulturi.
Tokrat posredujemo razpise s področja fotografije in ilustracije, eden od razpisov pa se fokusira na transdisciplinarno ustvarjanje. Odprt je tudi poziv platforme ASEF za mobilnost umetnic in umetnikov.
V začetku maja je evropska komisija predstavila prvo okvirno strukturo prihajajočega proračuna Evropske unije oziroma naslednjo sedemletno finančno perspektivo.
V trenutnem predlogu proračuna od leta 2021 do 2027 je za kulturo predvidenih nekaj več sredstev, a kot poudarja Culture Action Europe, mreža, katere del je tudi Asociacija, je povišanje, ki je predvideno, glede na zahteve in potencial kulture premajhno.
Skozi dosedanje odgovore v rubriki Lokalne kulturne politike se je izkazalo, da je tematika aktualna in relavantna za številne ustvarjalce, zato nadaljujemo s preizpraševanjem stanja kulturne politike v lokalnih okoljih.
Tokrat smo odgovore iskali v Mestni občini Murska Sobota. V mestu prevladuje predvsem institucionalna kultura v obliki knjižnic, muzejev in različno dogajanje, ki se odvija v večnamenskih dvoranah. Matjaž Farič iz Zavoda Flota pa meni, da bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti tudi nevladni kulturi.