Vabilo na delavnico o sodelovanju producentov v kulturi in gospodarstva “Trženje poslanstva”

Društvo Asociacija vas v torek, 25. avgusta 2015, med 11:30 in 15:30 v prostorih Galerije Kapelica (Kersnikova 4, 1000 Ljubljana) vabimo na praktično delavnico za producente v kulturi (NVO, javni zavodi, samozaposleni itn.) o sodelovanju z gospodarstvom kot potencial za trajnejše in stabilnejše delovanje kulturnih producentov.

Delavnica bo iz praktičnega vidika naslovila izzive zasebnega vlaganja v kulturi: kako nagovoriti podjetja v obojestransko zadovoljstvo in korist, torej na način, da poslanstva producentov v kulturi ne bodo ogrožena, temveč da bo njihova vizija obogatena z dodatnimi viri financiranja, z večanjem števila in raznolikosti publike, prepoznanosti programov producentov v kulturi, itn.

Preberite več

Kakšnega ministra za kulturo potrebuje Slovenija

Foto: Jurij Kodrun@Photon
Foto: Jurij Kodrun@Photon

V času, ko se sestavlja ekipa nove vlade, ki jo čaka več kot lahko delo, v društvu Asociacija , združenju več kot sedemdeset nevladnih organizacij v kulturi in več sto samozaposlenih v kulturi, aktivno razpravljamo in razmišljamo o vlogi kulture, ki ji jo bo vlada Mira Cerarja v prihajajočem obdobju namenila.

Ali bosta kultura in umetnost končno opolnomočeni za uresničitev vloge, ki se jima deklarativno pripisuje v slovenski družbi, tj. vlogo katalizatorja družbenih sprememb v smeri razvoja sodobne, demokratične in trajnostno naravnane družbe?

Preberite več

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)

Veljavni predpis in predlogi sprememb

a)Veljavni zakon:
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)
Datum sprejetja: 15. julij 2010
Zadnjič noveliran: 20. december 2016
Povezava na predpis

b) Predlog spremembe zakona:
Predlagatelj: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ).
Predlog poslan v javno razpravo: 3. marec 2017
Povezava na predlog

Ključne spremembe zakona, ki jih je napovedal MDDSZ

Sprememba ZUPJS z uvedbo informativne odločbe 

MDDSZ je zaradi racionalizacije postopkov predlagalo uvedbo informativne odločbe po vzoru informativnega izračuna za dohodnino.

Odprava neskladja z Ustavo RS

Ustavno sodišče je 7. julija 2016 ugotovilo, da je prvi odstavek 14. člena ZUPJS, ki pripisuje fiktivni dohodek tistim, ki zaslužijo manj od 75 odstotkov minimalne bruto plače, neskladen z ustavo. MDDSZ je zato predlagalo odpravo tega neskladja na način, da se dohodek iz dejavnosti ugotavlja na podlagi podatkov Finančne uprave Republike Slovenije (FURS). Gre za odpravo t.i. fiktivnih prihodkov in upoštevanje dejanskih za samozaposlene.

Kronologija zagovorniških aktivnosti Asociacije

Predlogi in pobude Asociacije na ZUPJS

Asociacija je začela s prizadevanjem za spremembo 14. člena ZUPJS, ki je samozaposlenim, ki niso dosegali 75 odstotkov minimalne plače, pripisoval fiktivni prihodek. Ta jim je onemogočal dostop do socialnih transferjev.

S pobudo za presojo ustavnosti člena se je Asociacija maja 2015 obrnila na Urad varuhinje človekovih pravic, ki je nato vložil omenjeno presojo na Ustavno sodišče RS (US). 7. julija 2016 je US 14. člen razglasilo za neustavnega. Asociacija je po razglasitvi US pričela z zagovorniškim procesom zakonodajne spremembe v dialogu z ministrstvom za delo, ki mu je US naložilo spremembo zakonodaje v roku enega leta. Odziv Asociacije na odločitev Ustavnega sodišča RS je dostopen na tej povezavi.

Predlogi MDDSZ, na katere se je odzvala Asociacija

MDDSZ je podalo predlog, da se načeloma odpravi domneva upoštevanja dohodka iz dejavnosti v višini 75% bruto minimalnega dohodka in se ohrani le za primere začetka opravljanja dejavnosti. To pomeni, da se bo po predlogu načeloma dohodek iz dejavnosti ugotavljal na podlagi podatkov FURS, tako kot se upoštevajo drugi dohodki.

Trenutna ureditev 14. člena ZUPJS Predlagana ureditev 14. člena ZUPJS
(1)    Če je oseba dejavnost šele začela opravljati ali če je njen mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, se kot njen mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75% bruto minimalne plače. (1) Če je oseba dejavnost šele začela opravljati, se kot njen mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75% bruto minimalne plače.

 

Pripombe Društva Asociacija na spremembo ZUPJS

Asociacija se je načeloma strinjala s predlaganimi spremembami MDDSZ. Ob analiziranju predpisa je bila ugotovljena možnost bolj natančne opredelitve dokazovanja realnega prihodka, predvsem za tiste, ki šele začenjajo s statusom samozaposlenega v kulturi.

Po posvetu s članstvom Asociacije in Uradom varuhinje človekovih pravic je Asociacija pripravila seznam komentarjev na 14. člen ZUPJS  in pozvala, da naj breme dokazovanja t.i. fiktivnega prihodka pade na državo, ne posameznike. Predlagali smo različne oblike dokazil o realnem prihodku tako, da sodni izvedenec ni prva izbira.

MDDSZ – predlagana ureditev 2. odstavka 14. člena ZUPJS Asociacija – pripombe na predlagano ureditev 1. odstavka 14. člena ZUPJS
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko oseba izpodbija zakonsko domnevo upoštevanja dohodka iz dejavnosti v višini 75% bruto minimalne plače tako, da dokazuje, da izkazuje dohodek iz dejavnosti v višini, različni od 75% bruto minimalne plače.

 

»(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko oseba izpodbija zakonsko domnevo upoštevanja dohodka iz dejavnosti v višini 75% bruto minimalne plače tako, da z bančnimi izpiski, bilancami, dohodninskimi napovedmi, računi, pogodbami in podobnimi listinami dokazuje, da izkazuje dohodek iz dejavnosti v višini, različni od 75% bruto minimalne plače.«

Obrazložitev predlaganih sprememb:

Trenutna dikcija breme dokazovanja realnega dohodka prenaša na posameznika in ne na center za socialno delo (CSD). Od odločitve ustavnega sodišča julija 2016 o neustavnosti tega člena zakona so CSD po naših informacijah od posameznikov zahtevali, da realen prihodek dokažejo s sodnim izvedencem, pri čemer ni bilo jasno, ali se bo njegovo plačilo lahko štelo med stroške postopka (in torej izvedenec ne bo strošek posameznika).

Bolj jasna opredelitev bi zagotovila enotno prakso za vse CSD-je. Socialno najšibkejši del samozaposlenih tako ne bi bil podvržen potencialnim dodatnim stroškom postopka, ta pa ostaja pregleden, jasen in splošno dostopen.

S tem tudi jasneje omogočimo tistim, ki so status šele pridobili (praviloma mladi in posledično še bolj prekarizirani), da lahko tudi v primeru, da še niso oddali letne dohodninske napovedi, svoj realni dohodek dokazujejo že po krajšem obdobju delovanja (denimo zadnjih treh mesecih, kot je uveljavljena praksa za socialne transferje). S tem onemogočimo tolmačenje zakona, da tisti, ki poslovanje šele začenjajo (kot to izhaja iz prvega odstavka tega zakona), ne morejo biti upravičeni do realnega obračuna dohodkov, temveč se jim še vedno pripiše fiktivni prihodek.

Kronološki potek

  • 20. 2.2017: udeležili smo se pogovora »Prihodnost dela – socialna in pravna varnost«, na kateri so sodelovali tudi ministrica za delo in državni sekretar za delo.
  • 8.3.2017: O spremembah zakona smo se posvetovali s člani mreže, pripravili komentarje k zakonu.
  • Marec 2017: Z uradom varuhinje usklajevali glede vsebine pripomb na 14. člen ZUPJS
  • 29.3.2017: Korespondenca z ministrstvom za delo

Trenutno stanje

Zakon še ni sprejet. Je v podpisu na Vladi RS. Manjše pripombe Asociacije niso bile upoštevane, a je to za nas vseeno zmaga, saj v principu nov zakon zajema vsa naša prizadevanja preteklih let. (Datum zadnje spremembe: 06.10.2017).

Dispozicija Vlaganje v kulturo in NVO

Predstavljamo vam dispozicijo Vlaganje v kulturo in NVO, ki sta jo za Društvo Asociacija pripravila Vesna Čopič in Andrej Srakar.

Dispozicija vsebuje tudi ugotovitve posveta Vlaganje v kulturo in nevladne organizacije – Kultura je posel; kultura je dobra za posel; kultura je več kot posel, ki je v organizaciji Društva Asociacija potekal 19. maja 2010.

Preberite več

Poročilo in posnetek s posveta Vlaganje v kulturo in nevladne organizacije

V sredo, 19. maja 2010, je v organizaciji Društva Asociacija v Stari Mestni elektrarni – Elektro Ljubljana potekal posvet Vlaganje v kulturo in nevladne organizacije, ki je v konstruktivnem dialogu združil predstavnike in predstavnice nevladnih organizacij, odločevalce, podjetja in raziskovalce.

V omizju, ki ga je moderirala Vesna Čopič, strokovnjakinja za kulturne politike in strateški menedžment v kulturi, so sodelovali Janoš Kern, direktor ustanove Imago Sloveniae, Igor Lah, poslovnež in zbiratelj, Maja Lapajne, direktorica marketinga v družbi Trimo, d.d., Stojan Pelko, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo RS in Andrej Srakar, doktorski študent na Ekonomski fakulteti. V občinstvu je bilo evidentiranih 42 udeležencev.

Preberite več