Drage kolegice in kolegi, v zadnjih tednih je naš skupen boj za boljše pogoje ustvarjanja in delovanja na neodvisni sceni ponovno privihral iz getoiziranega polja, v katerega bi nas radi potisnili odločevalci.
S skupnimi močmi smo dokazali ne le da v nemogočih pogojih produciramo izjemne kvalitativne presežke, temveč tudi to, da v imenu entuziazma in iskrene želje po ustvarjanju ne mislimo žrtvovati naše socialne eksistence ter profesionalnih pogojev delovanja.
V rubriki glasila Kulturosfera predstavljamo izbor medijskega poročanja o naših stališčih in aktivnostih.
Januarja smo bili izjemno aktivni glede boja za izboljšanje položaje nevladne kulture. Odvile so se številne novinarske konference in dogodki na to temo.
Na okrogli mizi, ki smo jo skupaj organizirali Asociacija, Slovensko mladinsko gledališče in Zavod Maska z naslovom Nov mandat za kulturo: pogovor s predstavniki političnih strank, smo nevladne kulturnice in kulturniki dobili bolj malo odgovorov, kako si želijo politične stranke urejati vprašanje položaja nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi.
Vseeno pa je med povabljenimi vladalo soglasje, da je situacija za neodvisno kulturo slaba, ter da se želijo zavezati k izboljšanju tega položaja, tako na področju samozaposlenih v kulturi, kot nevladnih organizacij.
Ob kulturnem prazniku je kolumnistična rubrika Kulturosfere toliko bolj pomembno mesto refleksije dogajanja v kulturno političnem prostoru.
Kulturna premišljevanja tokrat gostijo lanskoletnega osrednjega govorca iz državne proslave od kulturnem prazniku, ki je z odmevnim govorom požel veliko odobravanja kulturnikov in hkrati vsaj malo načel vest politikov. Očitno je ta malo bil premalo, da bi se stanje pričelo izboljševati, kar predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer izraža tudi v svoji poslanici ob 8. februarju.
Dan pred državno proslavo ob kulturnem prazniku se je odvila 28. seja Odbora za kulturo v Državnem zboru, ki je bila posvečena vprašanju programskega razpisa za nevladne organizacije na ministrstvu za kulturo in vsem s tem razpisom spremljajočim težavam.
Predsednica Asociacije Jadranka Plut je na odboru predstavila ključne težave z razpisom, s svojo prisotnostjo in nastopi pa so jo podprle tudi številne nevladne organizacije in samozaposleni v kulturi.
V Lutkovnem gledališču Ljubljana je v torek, 6. februarja, potekala skupna novinarska konferenca širše kulturniške javnosti, kjer smo izrazili nezadovoljstvo nad delovanjem ministra in ministrstva za kulturo.
Na novinarski konferenci, ki je bila hkrati tudi protest, se je zbrala velika množica kulturnikov iz različnih sektorjev, vse od samozaposlenih in javnih zavodov v kulturi, do nevladnih organizacij, predstavnikov ljubiteljev, sindikatov in drugi. Osrednja os kritike je bila usmerjena proti nedialoško pripravljenim in škodljivim predlogom krovnega Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) in Nacionalnega programa za kulturo (NPK).
V rubriki Kulturosfere, kjer predstavljamo različne prakse sodelovanja odločevalcev in nevladnih organizacij na lokalnem nivoju, ugotavljamo, da je politika do neodvisne kulture zelo različna.
Tokrat smo se podali V Kranj, ki ima razvito tako institucionalno kot nevladno kulturniško prakso. Nevladni vidik kulturne politike nam je tokrat podal Selman Čorović iz Layerjeve hiše.
Tudi v februarju smo zbrali nabor domačih razpisnih priložnosti za nevladni sektor in samozaposlene v kulturi.
Radiotelevizija Slovenija ima odprta razpisa na področju filma, zavod P.A.R.A.S.I.T.E. razpisuje Nagrado skupine OHO 2018, ŠKUC vabi k sodelovanju na različnih področjih delovanja, Photon pa išče novega sodelavca za pomoč pri organizaciji programa.
V rubriki Evro na evro vsak mesec na enem mestu zbiramo čim več zanimivih razpisnih priložnosti v tujini.
Tokrat izpostavljamo tri razpise, ki so namenjeni predvsem posameznikom. Prvi je namenjen enomesečnim rezidencam v Italiji, drugi precej redko financiranemu področju intermedijske umetnosti, zadnji pa je razpis za štipendijo na avdiovizualnem področju.
Društvo Photon je najbolj prepoznavno po vodenju istoimenske Galerije Photon, ki se posveča predvsem predstavljanju sodobne fotografije. Društvo je v preteklih letih predstavilo dela številnih tujih in domačih fotografov, poleg tega prirejajo tudi festival Mesec fotografije in se posvečajo pedagoški dejavnosti, promociji ter zastopanju avtorjev. So ena vodilnih galerij s področja sodobne fotografije pri nas.
Društvo Photon je član Asociacije že vrsto let, tokrat pa smo za Kulturosfero govorili z direktorjem in programskim vodjo Dejanom Slugo. V luči kulturnega praznika smo spregovorili o vseh ključnih dogodkih, ki trenutno vznemirjajo kulturniško sceno, hkrati pa smo skušali reflektirati tudi stanje na področju sodobne fotografije.