V tokratni Kulturosferi smo se odpravili v Maribor, kjer Založba Litera že skoraj dve desetletji izdaja tuje in izvirno domače leposlovje.
Za rubriko Iz prve vrste, v kateri predstavljamo delovanje članic in članov Asociacije, smo se pogovarjali z direktorjem in glavnim urednikom Založbe Litera Orlandom Uršičem.
Neodvisna gledališča imajo v primerjavi z institucionalnimi vrsto težav: od pomanjkanja sredstev za upravljanje prostorov, bistveno manjše proračune za produkcije kot javni zavodi, ter vsesplošno prekarnost programa in publike. Zato v Ljubljani že nekaj let poteka vse tesnejše povezovanje neodvisnih teatrov, ki sodelujejo tako vsebinsko kot tehnično.
Med primeri dobrih praks nevladnih organizacij v kulturi tako tokrat predstavljamo Abonma Transferzala, ki povezuje pet neodvisnih gledaliških odrov v prestolnici.
V društvu Asociacija menimo, da je dialog eden od predpogojev za konstruktivno reševanje odprtih kulturno-političnih vprašanj. Pogovore smo tako začeli tudi z novim ministrom Zoranom Pozničem, s katerim smo se sestali na prvem sestanku.
Na uvodnem sestanku smo odprli predvsem nekatera že poznana vprašanja, govorili pa smo tudi o uresničevanju zavez v koalicijski pogodbi.
Ministrstvo za kulturo je na podlagi prispelih prijav na javno povabilo imenovalo novo delovno skupino za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi.
Glede na to, da je ena izmed nalog delovne skupne tudi spremljanje uresničevanja koalicijskih zavez, se nadejamo, da bo tokrat delovanje skupine imelo dejanski vpliv na odločevalce, ki določajo spremembe in odgovore na probleme, ki tarejo samozaposlene v kulturi. V delovno skupino je bil na predlog Asociacije imenovan Jernej Kaluža, izvajalec Servisa za ustvarjalce, namenjenega prav reševanju konkretnih problemov, ki jih imajo samozaposleni v kulturi.
Člani društva Asociacija so se 27. marca 2019 srečali na rednem letnem občnem zboru, na katerem so potrdili poročilo dela in finančno poročilo za leto 2018 ter sprejeli finančni načrt in program dela za naslednji dve leti.
Prav tako so člani potrdili spremembe statuta in pravilnikov društva, izvedli volitve v organe društva in opravili razpravo o trenutnem položaju NVO in posameznikov v kulturi.
Samozaposleni v kulturi in kreativnih industrijah po navadi prejemajo sredstva iz dveh različnih naslovov, in sicer ali tako, da prodajajo svoje storitve oziroma opravljajo svojo dejavnost »na trgu«, ali pa prek različnih razpisov, pozivov in natečajev, ki so financirani iz lokalnih, nacionalnih ali evropskih javnih sredstev.
Pri tem se samozaposlenim zastavljajo številna vprašanja, kot na primer, na katere razpise se prijaviti, kako se zadeve lotiti, koliko časa je potrebnega za pripravo kvalitetne prijave, kje je mogoče dobiti informacije o aktualnih razpisnih priložnostih itd.? Zato smo se odločili, da bomo v sklopu Servisa za ustvarjalce pripravili delavnico, na kateri bomo celostno predstavili tematiko razpisov za samozaposlene.
V Asociacijinem mesečniku Kulturosfera vsak mesec pregledamo nekaj najbolj zanimivih priložnosti za pridobivanje sredstev samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi.
Aprila se osredotočamo predvsem na rezidenčne programe.
V Državnem svetu je 21. marca 2019 potekala 11. seja Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport, na kateri je bila med glavnimi točkami vloga stanovskih združenj iz področja kulture v trajnostnem razvoju družbe.
Seje se je udeležila tudi Asociacija, saj so bili obravnavani zakoni, ki so za razvoj kulture velikega pomena, od proračuna za kulturo do Zakona o nevladnih organizacijah.
Tudi samozaposleni ustvarjalci v kulturi in kreativnih industrijah lahko v določenih situacijah uveljavljajo bolniško nadomestilo za odsotnost z dela, vendar so v tem kontekstu v bistveno slabšem položaju kot redno zaposlene osebe.
V tokratnem prispevku Servisa za ustvarjalce bomo podrobneje predstavili možnosti in omejitve, ki jih imajo samozaposleni pri uveljavljanju nadomestila za odsotnosti z dela v primeru bolezni.
Preberite večNomad Dance Academy Slovenija, Kino Šiška in društvo Asociacija kot vsebinski partner so 8. marca 2019 organizirali posvet, na katerem so si gostje in udeleženci poskusili odgovoriti na vprašanje, kako ustvariti in povezati rezidence na področju sodobnega plesa v Sloveniji in JV Evropi?
V času, ko mobilnost umetnic in umetnikov postaja evropski imperativ, je jugovzhodna Evropa iz tovrstnih shem čedalje bolj izključena. Lokalne sodobno-plesne scene umirajo na obroke, mobilnost (predvsem na Zahod) od ene rezidence do druge postaja preživetvena strategija, programska izmenjava na teritoriju JV Evrope pa je vse bolj stihijska in prepuščena golemu naključju občasnega financiranja.