Pravilnik o usposabljanju članov sveta javnih zavodov na področju kulture

Kratko o pravilniku: Ta pravilnik ureja vsebino, obseg in način izvedbe usposabljanja članov sveta javnih zavodov na področju kulture v Republiki Sloveniji ter način vodenja in podatke, ki se vpisujejo v evidenco o udeležencih programa usposabljanja.

Trenutno veljavni pravilnik: Besedilo trenutno veljavnega pravilnika je dostopno na tej povezavi. Zadnja sprememba pravilnika je bila potrjena v začetku leta 2017.

Zgodovina sprememb pravilnika in dejavnosti Asociacije:
• Pravilnik o usposabljanju članov sveta javnih zavodov na področju kulture (2017) ODZIV ASOCIACIJE
• Pravilnik o usposabljanju članov sveta javnih zavodov na področju kulture (2015)
• Pravilnik o usposabljanju članov sveta javnih zavodov na področju kulture (2014)

ZKUASP

Ime: Zakon o kolektivnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic (ZKUASP)
Predlagatelj: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Predlog poslan v obravnavo: 14. avgust 2015
Povezava na predlog

Ključne spremembe zakona s strani predlagatelja

Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) od do sedaj veljavnega Zakona o avtorski in sorodnih pravicah iz leta 1995 (in njegovih kasnejših dopolnitev), ki združuje vsa področja avtorskega prava, ločuje kolektivno upravljanje avtorskih in sorodnih pravic. Zakon uvaja naslednje ključne spremembe:
–    Imetniku pravic se omogoča, da svobodno izbere kolektivno organizacijo, ne glede na njen sedež. Pravico postati član kolektivne organizacije ima skladno s predlogom vsak, ki bo pooblastil kolektivno organizacijo za upravljanje svoje avtorske pravice. Moral pa bo izpolnjevati v statutu določene pogoje članstva. Kolektivna organizacija bo lahko upravljala zgolj tiste avtorske pravice, za katere bo pridobila pisno pooblastilo imetnika pravic.
–    Določa se upravljavska struktura kolektivne organizacije. Vsaka kolektivna organizacija bo imela skupščino, nadzorni odbor in poslovodstvo. Skupščina bo organ, prek katerega bodo člani (imetniki pravic) uresničevali svoja upravljavska upravičenja do kolektivne organizacije in lahko vplivali na sprejem njenih ključnih odločitev oziroma sklepov.
–    Določa se način delitve avtorskih honorarjev v skladu z Direktivo 2014/26/EU. Po predlogu bo le-te mogoče deliti v skladu z na skupščini sprejetimi pravili, najkasneje v roku devet mesecev od konca poslovnega leta. Zbrani avtorski honorarji se bodo lahko porabili zgolj za stroške upravljanja in za odbitke za namenske sklade. Kolektivne organizacije morajo po novem temeljito obveščati imetnike pravic, s katerimi imajo sklenjen sporazum o zastopanju, o zbranih in izplačanih avtorskih honorarjih.

Odziv Asociacije

Komentarje na poslani predlog zakona je Asociacija poslala 30. septembra 2015 in so dostopni na tej povezavi.

Ključne točke v odzivu Asociacije:
–    Izpostavili smo neskladje pri definiranju kolektivne organizacije.
–    Opozorili smo na nepotrebno administrativno obremenjevanje imetnikov pravic v primeru, ko se odločijo za izjemo od obveznega kolektivnega upravljanja. Predlagali smo tudi ukinitev roka petih dni, ko je potrebno priglasiti izjemo.
–    Predlagali smo natančnejše definiranje termina “nekomercialna raba”, oz.  nadomestitev s terminom, ki je že uveljavljen.
–    Izpostavili smo, da je potrebno ustrezneje določiti predhodni rok za obveščanje v kolikor imetnik pravic dovoli uporabo svojega avtorskega dela, ki ni povezano z doseganjem gospodarske koristi. Navedli smo, da je dovolj, če se o uporabi dela v ta namen kolektivno organizacijo obvesti v skladu s poročanjem, ki ga določa 38. člen tega zakona. Določanje novih rokov ni v načelu s čim bolj enostavnim, prijaznim in učinkovitim upravljanjem s pravicami in pogoji uporabe pravic.
–    Predlagali smo črtanje dela, ki dovoljuje, da bi posamezen član kolektivne organizacije lahko imel več kot en glas v primeru trajanja članstva, višine honorarjev ipd. Menimo, da je to nesprejemljivo in nedemokratično.
–    Predlagali smo spremembe glede neporabljenih sredstev in uporabo slednjih preko namenskih skladov za neuveljavljene avtorje. Izpostavili smo, da je neporabljena sredstva nujno uporabiti preko namenskih skladov in ne v druge namene, hkrati pa bilo dobro tudi terminološko jasneje opredeliti nekatere pojme, kot so na primer neuveljavljeni avtor.
–    Predlagali smo spremembe glede določanja tarif, kjer morajo biti jasno postavljena merila, s katerimi mora biti seznanjen imetnik pravic.

Aprila 2016 je bil v proceduro poslan nov predlog, ki je dostopen na tej povezavi. Številni predlogi Asociacije so bili v drugem predlogu upoštevani, Asociacija pa si je še naprej prizadevala za nujne spremembe 10. člena, ki najbolj vplivajo ravno na manjše izvajalce, ki so pogosto vključeni v delovanje nevladnega sektorja.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije

Asociacija je opozorila na neskladno definicijo kolektivne organizacije, in naš predlog je bil upoštevan. Delno je bil upoštevan predlog Asociacije na točki, kjer smo predlagali ukinitev roka za priglasitev izjeme od kolektivnega upravljanja, saj je bil rok podaljšan iz pet na deset dni. Delno je bil upoštevan tudi naš predlog glede nekomercialne rabe, saj je bil termin jasneje opredeljen, hkrati pa je bil rok za poročanje podaljšan iz pet na deset dni. Prav tako so bili upoštevani posamezni deli predloga Asociacije glede namenskih skladov, kar je poslej med drugih dolžnost kolektivne organizacije. Upoštevan je bil tudi predlog natančnejšega opredeljevanja pojma neuveljavljeni avtor. Prav tako je bil upoštevan predlog Asociacije, da skupščina kolektivnega združenja ne sme sama odločati o razporejanju nerazdeljenih sredstev.

Asociacija se je vključila tudi v razpravo na drugi predlog, kjer je bilo upoštevano naše stališče, da je potrebno podaljšati rok za priglasitev izjeme od kolektivnega upravljanja avtorske pravice, ki je določeno v 10. členu. Rok je bil na naš predlog podaljšan iz 10 na 15 dni.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

15. september 2015: Potekala je okrogla miza in javni posvet o ZKUASP na katerem je sodeloval tudi predstavnik Asociacije.
30. september 2015: Asociacija je poslala odziv na prvi predlog ZKUASP na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
April 2016: Preučili smo nov predlog ZKUASP in opredelili, v katerih točkah vpliva na NVO v kulturi.
18. maj 2016: Asociacija je podala predloge sprememb ZKUASP.
2. junij 2016: Posvet Asociacije z ožjimi člani mreže glede nastopov in argumentacije v državnem zboru.
7. junij 2016: Predstavniki Asociacije so se srečali s predstavniki ministrstva za gospodarstvo kot predlagateljem zakona ter poslanci SMC iz pristojnih odborov za gospodarstvo in kulturo v DZ. Predstavili smo jim predhodno posredovano stališče glede 10. člena in odprave birokratskih ovir za NVO v kulturi.
24. juniji 2018: Jadranka Plut v imenu Asociacije na Odboru za kulturo, kamor smo bili vabljeni, predstavila stališče mreže glede 10. amandmaja. Predlog je bil sprejet.
1. julij 2016: Podan predlog amandmaja 10. člena, ki ga je odbor za gospodarstvo predlagal na pobudo Asociacije o spremembah ZKUASP.

Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP)

Kratko o zakonu: Zakon ureja okvire delovanja kolektivnih organizacij s področja avtorske in sorodnih pravic, kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, postopek za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic, postopek sklenitve skupnega sporazuma in določitve tarif za uporabo avtorskih del, delovanje Sveta za avtorsko pravo, izdajanje večozemeljskih licenc za spletno uporabo glasbenih del itn.

Trenutno veljavni zakon: Besedilo trenutno veljavnega zakona je dostopno na tej povezavi. Pred sprejetjem zakona v letu 2016 so področje delno urejali nekateri drugi predpisi, šele s sprejetjem ZKUASP je področje celostno in sistemsko urejeno.

Zgodovina sprememb zakona in dejavnosti Asociacije:
• ZKUASP (2016) ODZIV ASOCIACIJE

Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo v letu 2015

Ime: Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo v letu 2015
Predlagatelj: Vlada Republike Slovenije
Predlog poslan v obravnavo: 30. junij 2016
Povezava na poročilo

Ključni poudarki s strani predlagatelja

V poročilu je zaveden pregled uresničevanja Nacionalnega programa za kulturo v letu 2015 po posameznih področjih in ukrepih.

Odziv Asociacije

Asociacija je v svojem odzivu opozorila, da se številni ukrepi, ki naj bi bili izvedeni na področju nevladne kulture in samozaposlenih v kulturi, niso izvedli.

Problematični so in ostajajo:
– Žepnine za samozaposlene v kulturi, ki so finančno neustrezen mehanizem.
– Ne prihaja do izvrševanja prenosa javnih pooblastil na nevladni sektor.
– Ministrstvo ni naredilo premika glede spodbujanja zaposlovanja v NVO, prav tako ne glede davčnih olajšav in drugih mehanizmov, ki bi spodbudili razvoj nevladne kulture.
– V ZUJIK ni bil zapisan NVO kot pravni subjekt.

Asociacija je v svojem odzivu, ki je v celoti objavljen na tej povezavi pozvala k večjemu upoštevanju zastavljenih ciljev glede nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi, prav tako je izrazila veliko pričakovanje glede praticipatornega oblikovanja novega Nacionalnega programa za kulturo.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije

Nekateri predlogi Asociacije so bili na dolgi rok upoštevani, saj je v naslednjih letih prišlo tako do preoblikovanja kulturnih žepnin v delovne štipendije, kot do sprejetja mehanizma deleža za umetnost. Glede oblikovanja novega NPK predlogi Asociacije povečini niso bili upoštevani, prav tako ostajajo odprta nekatera druga vprašanja, kot so davčne olajšave, zapis NVO v krovno zakonodajo, prenos javnih pooblastil na NVO, itn.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

5. julij 2016: Asociacija pošlje nabor komentarjev, ki se nanašajo naporočilo o izvajanju NPK v letu 2015.
5. julij 2016: Asociacija na spletni strani objavi novico o odzivanju na poročilo o izvajanju NPK v letu 2015.
7. oktober 2016: Asociacija se je udeležila seje Odbora za kulturo v DZ, kjer so razpravljali o poročilu o izvajanju NPK v letu 2015 in kot povabljena predstavila svoje stališče glede poročila.

Nacionalni program za kulturo 2018 – 2025

Ime: Nacionalni program za kulturo 2018 – 2025
Predlagatelj: Ministrstvo za kulturo
Predlog poslan v obravnavo: 23. avgust 2017
Povezava na predlog

Ključni poudarki s strani predlagatelja

Ključni cilj NPK za obdobje 2018 – 2025 je po besedah MK primerno umestiti kulturo v spremenjenih razmerah.

NPK vsebuje pet strateških ciljev, znotraj vsakega pa še nekaj operativnih  ciljev.

Strateški cilji so: uveljaviti status kulture v javnem interesu,vzpostaviti z javnim interesom za kulturo skladen sistem financiranja kulture in zagotoviti za kulturo ustrezen delež javnih sredstev,  spodbuditi dotok sredstev za kulturo iz drugih virov in jih vključiti v sistem ter omogočiti finančno in ustvarjalno avtonomijo vsem ustvarjalcem, decentralizirati sofinanciranje kulture in postopno odpraviti nesorazmerja med posameznimi sektorji kulture oz. vrstami umetnosti ter med ustvarjalci v javnem in nevladnem sektorju in sistematično in učinkovito promovirati ter uveljaviti slovensko kulturo v mednarodnem prostoru, vzpostaviti dialog z drugimi kulturami in doseči večjo
prepoznavnost Slovenije.

Odziv Asociacije

Komentarji na predlog Nacionalnega programa za kulturo 2018 -2025, ki jih je Asociacija poslala septembra 2017, so v celoti dostopni na tej povezavi.

NPK po našem mnenju sicer primerno opiše nekatere težave v kulturi,  predvsem premajhno sistemsko podporo nevladnih organizacij (NVO) ter samozaposlenih. A kot takšen je bolj podoben predhodni analizi, ki ji bo pravi NPK šele sledil. Po našem mnenju bi moral imeti strateški dokument jasno opredeljene smernice rešitev, cilje, ukrepe in kazalnike, ki jim bo z akcijskim načrtom mogoče v kasnejših letih slediti.

Dokument mestoma sicer navrže nekaj konkretnih ukrepov za urejanje položaja samozaposlenih in NVO, ki pa niso utemeljeni na analizah posledic in so praviloma izvzeti iz konteksta razvoja celotnega sektorja, niso skladni z ostalimi strateškimi dokumenti vlade ter ne upoštevajo ključnih predlogov, ki jih kulturniška stroka že nekaj let javno zagovarja.

Pri samozaposlenih dokument načrtuje delitev poklicev na avtorske in neavtorske. Ker ni jasno, kako bi se avtorstvo določalo, in zakaj je takšna delitev smiselna, se bojimo, da bo to vodilo v zmanjšanje števila tistih, ki jim plačujejo prispevke za socialno varnost. To bo vodilo v še večjo prekarizacijo samozaposlenih, zato predlagamo umik ukrepa. Hkrati pogrešamo vizijo in razvojne ukrepe za samozaposlene, denimo uvedbo karierne dinamike.

Dokument je želel v svojih prvotnih različicah uvesti novo javno agencijo za umetnost. Bojimo se, da bi to zmanjšalo sredstva za umetnost na račun administracije, hkrati pa področje odprlo radikalnim rezom v proračunu. Verjamemo, da stroka na MK že zdaj ni podvržena pritiskom odločevalcev pri deljenju sredstev, kar je edini argument za ustanovitev agencije s strani MK. Ustanovitev agencije ne more biti izgovor za neprevzemanje politične odgovornosti za razvoj nevladnega sektorja v kulturi. Primeri iz tujine kažejo, da je agencija smiselna zgolj v primeru, da je financirana s strani izvenproračunskih virov, kar se v Sloveniji glede na umanjkanje zasebnih sredstev v kulturi zagotovo ne bo zgodilo. Zakaj je v tem primeru za golo prerazporejanje
sredstev v kulturi potreben nov, dražji organ kot ministrstvo, tako ni jasno. Ker ukrep ni premišljen, predlagamo, da ga MK izloči iz NPK in okoli njega raje v naslednjih letih organizira sistematično strokovno razpravo, ne pa da se v NPK zaveže k nečemu, za kar še ni odločeno, če sploh ima smisel.

Pozdravljamo sicer uvedbo koncesij za najbolj razvite NVO v kulturi, ki jih predlaga NPK, a hkrati opozarjamo, da umanjkajo vsi drugi ukrepi za razvoj stabilnega nevladnega sektorja. Vključno z jasno zavezo, da bo po desetletju prizadevanj NVO v krovni zakonodaji, predvsem ZUJIK-u, jasno definiran kot temeljni gradnik kulturnega polja. NVO že leta poudarjamo, da je potrebno za stabilen razvoj sektorja, ki dosega neverjetne rezultate v polju umetnosti, uvesti stabilnejši način podpore. Govorimo o financiranju hladnega pogona, urejanju infrastrukturnih vprašanj, znatnejšemu sofinanciranju evropskih projektov, administrativnemu lajšanju bremen, dialoškosti pri pripravi mehanizmov financiranja itn. Nič od tega nismo našli v tem NPK.

Če želi MK Kulturniško zbornico Slovenije (KZS) spremeniti v zbornico stanovskih društev, menimo, da je tu potrebna previdnost. Na polju kulture ne delujejo zgolj ta društva, temveč tudi strokovna združenja. Če bo imela nova KZS pristojnosti podeljevanja sredstev in statusov za samozaposlene, menimo, da MK v tem primeru ne more odstopiti od odgovornosti za komisijsko odločanje o kvaliteti izvajalcev. KZS bi bilo tako veliko bolj smiselno preoblikovati v pred leti že široko usklajeno idejo o raziskovalni ustanovi za monitoring kulturnih politik.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije

Asociacija je skupaj z drugimi deležniki v kulturi skozi celoten proces oblikovanja NPK 2018 -2025 opozarjala na številne pomanjkljivosti dokumenta. Dokument so kot problematičen spoznali praktično vsi kulturniki, vse od samozaposlenih do številnih javnih zavodov. Po protestu kulturnikov proti škodljivemu dokumentu in pozivih k odstopu ministra, je skupni pritisk zadostoval, da do sprejetja predloga NPK 2018 – 2025 ni prišlo. Vmes je MK sicer v javnost poslal nekaj različic besedila, ki je vsako do neke mere upoštevalo predloge Asociacije, a ni ponudilo ključnih predlaganih rešitev, zato se naša generalna ocena o nesprejemljivosti dokumenta ni spremenila.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

April 2017: Preučili smo končna izhodišča ministrstva za kulturo glede celostne prenove kulturnega modela, ki bo izhodišče za nov Nacionalni program za kulturo. Osredotočili smo se na pripravo komentarjev dokumenta v delih, kjer se nanašajo na področje NVO in samozaposlenih v kulturi.
Maj 2017: Začeli smo s pripravami na posvet o vlogi agencije za umetnost, na katero naj bi bilo preneseno financiranje NVO v kulturi.
Maj – julij 2017: V tem obdobju smo v komunikaciji z ministrstvom za kulturo in Nacionalnim svetom za kulturo usklajevali nekatere elemente bodočega predloga Nacionalnega programa za kulturo.
28. julij 2017: Po posvetovanju s člani smo podprli peticijo in prizadevanja za ustanovitev centra za sodobni ples, ki bi bil umeščen v prihajajočem Nacionalnem programu za kulturo.
Julij – avgust 2017: Predstavnik Asociacije v dialoški skupini za samozaposlene je večkrat zahteval osnutek Nacionalnega programa za kulturo, kjer je do razprave o dokumentu v avgustu tudi prišlo.
Avgust – september 2017: Z drugimi deležniki v kulturi si je Asociacija prizadevala za umestitev tematike kulturnega turizma v nastajajoči NPK.
23. avgust 2017: Udeležili smo se novinarske konference MK glede NPK in ministru javno zastavili vrsto vprašanj o predlogih znotraj NPK.
24. avgust 2017: Asociacija se je srečala z ZKDS, na srečanju pa je potekala tudi izmenjava mnenj glede Nacionalnega programa za kulturo.
30. avgusta 2017: Srečali smo se s predsednikom DSP in članom upravnega odbora DSP ter si izmenjali mnenja glede Nacionalnega programa za kulturo.
Začetek septembra 2017: Preučili smo osnutek Nacionalnega programa za kulturo, ko je bil septembra objavljen v sklopu javne razprave.
7. september 2017: V sklopu zagovorniške kampanje glede Nacionalnega programa za kulturo smo v Ljubljani med drugim organizirali odmeven zagovorniški posvet o agenciji za umetnost, na katero naj bi bile prenesene pristojnosti NVO v kulturi.
11. september 2017: Srečali smo se s CNVOS ter predstavili problematiko NPK pri razvoju NVO v kulturi.
12. september 2017: Udeležili smo se posveta MK, na katerega je bil povabljen član upravnega odbora Asociacije Andrej Srakar, ki je predstavil naše zadržke glede položaja NVO znotraj NPK ter ministru za kulturo predstavili naše poglede na težavne točke NPK.
14. september 2017: V sklopu kampanje okoli novega Nacionalnega programa za kulturo je Asociacija pripravila srečanje z novinarji, na katerem smo predstavili stališča glede NPK s strani NVO, stanovskih združenj, samozaposlenih, ljubiteljske mreže in javnega sektorja v kulturi.
14. september 2017: Na spletni strani Asociacije je bila objavljena novica o novinarski konferenci, kjer so se kulturniki iz različnih področji negativno izrekli do predloga Nacionalnega programa za kulturo.
20. september 2017: Asociacija na spletni strani objavi prispevek, kjer poroča, da so člani dialoške skupine za samozaposlene v kulturi razpravljali o nekaterih pomanjkljivostih in potrebnih dopolnilih NPK.
27. september 2017: Nacionalni svet za kulturo je zavzel negativno stališče do NPK. Svoja mnenja in stališča je predstavila tudi članica NSK in predsednica Asociacije Jadranka Plut, ki je poudarila nujnost akcijskega načrta ter razvojnih ukrepov za NVO, kar je bilo tudi zapisano v skupnem odzivu NSK na NPK, ki so ga posredovali ministrstvu.
30. september 2017: Po posvetovalnem procesu smo na ministrstvo za kulturo poslali številne komentarje na Nacionalni program za kulturo.
4. oktober 2017: Na spletni strani Asociacije je bila objavljena novica o odzivu na Nacionalni program za kulturo z vsemi pripadajočimi komentarji.
11. oktober 2017: Asociacija na spletni strani objavi prispevek, kjer poroča, da so člani Nacionalnega sveta za kulturo (članica je tudi predsednica Asociacije) sprejeli stališče, da je NPK potreben še dodatnih dopolnil.
13. oktober 2017: Udeležili smo se srečanja predstavnikov društev s predsednikom državnega sveta, kjer smo javno izpostavili aktualne zagate NVO v kulturi znotraj predloga NPK ter pridobili javno podporo predsednika DS.
13. oktober 2017: Asociacija na spletni strani objavi prispevek, kjer poroča, da so člani dialoške skupine za samozaposlene v kulturi sprejeli stališče, da je NPK potrebno še dopolniti.
8. november 2018: Asociacija na spletni strani objavi prispevek o tem da je delovna skupina za NVO na ministrstvu za kulturo zadržana do predloga NPK.
13. november 2017: V sklopu okrogle mize o NPK nas je na posvet povabila stranka SMC, ki predseduje odboru za kulturo v državnem zboru. Posveta se je udeležila predsednica Asociacije Jadranka Plut, ki je predstavila naša stališča glede NVO znotraj NPK ter opozorila na nujnost sprejemanja trajnostnih odločitev v dialogu s strokovno javnostjo. Posvet je bil medijsko odmeven.
11. decembra 2017: Ker je bilo glede novega Nacionalnega programa za kulturo in novele ZUJIK-a veliko nezadovoljstva med različnimi predstavniki kulturniške javnosti, smo se uskladili s predstavniki javnega sektorja, ljubiteljske zveze, NVO in samozaposlenimi ter na skupni novinarski konferenci predstavili naše poglede na osnutek NPK. Na novinarski konferenci smo ponovno pozvali k umiku krovne strategije v kulturi ter opozorili na nedialoškost sprejemanja tega dokumenta.
5. februar 2018: Skupaj z Zavodom Maska in Slovenskim mladinskim gledališčem smo v okviru projekta Nova pošta organizirali soočenje političnih strank in kulturnikov, kjer smo jih spraševali o mnenju glede položaja NVO v ključnih strateških dokumentih, med drugim NPK,
6. februar 2018: Odvila se je skupna novinarska konferenca in protest velike večine dele kulturnikov, na kateri je bilo izraženo tudi nestrinjanje z osnutkom NPK. Naknadno je Asociacija objavila tudi prispevek o protestu na spletni strani.
7. februar 2018: Odzvali smo se vabilu stranke Levica, ki je organizirala pogovor z naslovom Proti-kulturna politika, v katerem sta sodelovali dve predstavnici Asociacije. Pogovarjali smo se o aktualnem NPK in položaju NVO v kulturi. Posvet se je odvijal v Pritličju v Ljubljani.

Nacionalni program za kulturo

Kratko o dokumentu: Nacionalni program za kulturo (NPK) je osrednji strateški državni dokument s področja kulture. V dokumentu je zabeležen razvoj kulture v prihajajočem obdobju. Po trenutno veljavni zakonodaji dokument uokviri razvoj kulture za nadaljnjih osem let (pred tem je bilo obdobje štirih let). NPK sicer nima predvidene strukture in tako so v preteklosti nastajali po obsegu precej različni predlogi, prav tako so se razlikovali strukturno, a načeloma naj bi bil razvoj kulture razdeljen po področjih, delitve so tudi po obliki organizacije oziroma umeščenosti posameznega subjekta v javni interes za kulturo, predvideni so lahko tudi horizontalni ukrepi, itn.. Dokument se potrjuje v Državnem zboru.

Trenutno veljavni dokument: Ker se je zadnji Nacionalni program za kulturo za obdobje 2014-2017 iztekel, hkrati pa ni bil sprejet nov dokument, trenutno ni veljavnega nacionalnega programa za kulturo.

Zgodovina Nacionalnega programa za kulturo in dejavnosti Asociacije:

  • Nacionalni program za kulturo 2018 – 2025 (2017/2018 – predlog ni bil sprejet) ODZIV ASOCIACIJE
  • Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017 (2013)
    – Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo v letu 2016 (2017)
    – Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo v letu 2015 (2016) ODZIV ASOCIACIJE
    – Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo v letu 2014 (2015)
  • Resolucija o spremembah in dopolnitvah Resolucije o Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 (2010)
  • Resolucija o Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 (2007/2008)
  • Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2004-2007 (2003/2004)

Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017 – 2021

Ime: Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017 – 2021
Predlagatelj: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Predlog poslan v obravnavo: 12. oktober 2017
Povezava na predlog

Ključna določila strategije s strani predlagatelja

Predlagatelj strategije je ob njeni predstavitvi navedel, da si bo strategija prizadevala pospešiti razvoj turizma do leta 2021, tako da bo dosegla do 4 milijarde evrov prilivov z naslova potovanj, okoli 5 milijonov obiskovalcev, 16-18 milijonov nočitev in do 3,4 dni trajajoče bivanje.

Strategija opredeljuje 6 ključnih razvojnih politik:
–    nova organiziranost: makro destinacije in turistični produkti,
–    institucionalni in pravni okvir,
–    namestitve, turistična infrastruktura in naložbe,
–    kadri v turizmu,
–    prostor, naravni in kulturni viri,
–    mala in srednje velika podjetja (MSP).

Odziv Asociacije

Asociacija je nekatere ključne točke o vključevanju nevladnega sektorja na področju kulture v turizem oziroma kulturni turizem poslala na naslove nekaterih odločevalcev, kot so ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter v državni zbor. Stališča Asociacije glede obravnavane teme so dostopna na spletni strani Asociacije.

Ključna stališča Asociacija so sledeča:
–    Ker trenutno nimamo ustreznih podatkov, je nujno opraviti analizo vpliva NVO v kulturi na turizem.
–    Potrebno je zagotoviti financiranja festivalov kot logične nadgradnje programov NVO v kulturi, namesto vlaganja v pospeševanje festivalizacije kulturne ponudbe.
–    Posvetiti se je potrebno tematiki mreži rezidenc.

Poleg navedenega so bila na javni razpravi izpostavljena tudi naslednja stališča:

–    Pravila za dodeljevanje sredstev za kulturni turizem morajo biti fleksibilnejša (npr. omejitve, da so prireditve lahko samo na javnih površinah, da ne smejo potekati v zimskem času …).
–    Kriteriji za dodeljevanje sredstev za kulturni turizem ne smejo biti samo ekonomski (število nočitev, število tujih gostov …), temveč kvalitativni in vezani tudi na (nišno) vsebino.
–    Spodbujanje kulturnega turizma naj bo usmerjeno v nadgradnjo obstoječih vsebin in ne v produkcijo novih, ki bi bile zanimive za turistično populacijo. Spodbujanje kulturnega turizma ne sme rezultirati v turistifikaciji umetnosti.
–    Odpraviti je potrebno administrativne ovire pri sodelovanju lokalnih skupnosti, občin in regij.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije

Predlogi Asociacije večinoma niso bili upoštevani oziroma bi na posameznih mestih lahko govorili o posredni vključenosti nekaterih predlogov, kot je na primer večja vključenost kulturnega turizma, kar je bila tudi zahteva potrjena na Odboru za kulturo v Državnem zboru.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

Maj 2017: V luči skupne razprave odborov za kulturo in gospodarstvo državnega zbora o prihajajoči strategiji razvoja turizma, smo preučili stališča glede kulturnega turizma s perspektive nevladnih organizacij, še posebej festivalov.
19. maj 2017: Potekala je skupna seja odborov za kulturo in gospodarstvo na temo kulturnega turizma. V imenu Asociacija je stališča predstavila predsednica Asociacije Jadranka Plut. Odbor za kulturo je sprejel stališče, da mora predlagatelj v strategijo vključiti tudi kulturni turizem.
25. maj 2017: Na spletni strani Asociacije je bil objavljen povzetek nastopa Asociacije na skupni seji odborov za kulturo in gospodarstvo.
24. avgust 2017: Asociacija je skupaj s partnerji organizirala posvet na temo kulturnega turizma, ki je potekal v Stari mestni elektrarni.
September 2017: S širšimi člani mreže smo se posvetovali na različne teme glede kulturnega turizma: sporen razpis za razvoj integralnih turističnih produktov, ki ne zajemajo NVO, se skupaj z njimi udeležili posveta o trajnostnem turizmu v mestu (Biotop, 21. september 2017) ter se posvetovali glede strategije trajnostne rasti turizma, operativnega načrta za turizem in umanjkanje trajnostnih vidikov kulturnega turizma ter vloge NVO v njih. Na podlagi tega smo skušali vzpostaviti zagovorniško strategijo glede tega vprašanja in med drugim dosegli umestitev poglavja kulturnega turizma v NPK.
21. september 2017: Na spletni strani Asociacije je objavljeno poročilo iz posveta o kulturnem turizmu, ki ga je soorganizirala Asociacija v Stari mestni elektrarni.

Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma

Kratko o strategiji: Strategija popisuje obstoječe stanje v slovenskem turizmu, hkrati pa predvsem določa bodoče prioritete.
Trenutno veljavna strategija: Besedilo trenutno veljavne strategije je dostopno na tej povezavi.

Zgodovina sprememb strategije in dejavnosti Asociacije:
• Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017 – 2021 (2017), ODZIV ASOCIACIJE
• Strategija razvoja slovenskega turizma 2012 – 2016 (2012)
• Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007 – 2011 (2006)

Strategija razvoja kulture v mestni občini Ljubljana 2016 – 2019

Ime: Strategija razvoja kulture v mestni občini Ljubljana 2016 – 2019
Predlagatelj: Mestna občina Ljubljana
Predlog poslan v obravnavo: 21. december 2015
Povezava na predlog

Ključni predlogi strategije

Gre za strateški dokument, ki celostno ureja področje kulture v Mestni občini Ljubljana. Ključni poudarki so predvsem v nekaterih infrastrukturnih projektih, kot je prenova Cukrarne, Švicarije in drugih infrastrukturnih projektov. Fokus strategije sta tudi pridobitev naslova Evropska prestolnica kulture leta 2025 in osvojeni Unescov naslov mesto literature. Strategija celostno obravnava vsa področja kulturno umetniškega udejstvovanja in podaja vizijo razvoja do 2019.

Odziv Asociacije

Asociacija se je na različnih točkah odzvala na predlagani osnutek strategije, vsebinsko pa je stremela k naslednjim spremembam:

– Predlagali smo, da se jasneje postavi ločnico med ljubiteljskimi in profesionalnimi nevladnimi organizacijami. Na določenih mestih, kjer ta ločnica ni bila jasna, smo tako predlagali popravke, prav tako smo predlagali, da se ustvari novo samostojno poglavje o profesionalnih nevladnih organizacijah.
– Na različnih točkah smo predlagali vključevanje nevladnega sektorja (npr. pri vzpostavljanju učinkovitega informiranja o kulturni ponudbi)
– Predlagali smo nekatera dopolnila, ki se nanašajo na nadaljnji dialog MOL z nevladnimi organizacijami.
– Predlagali smo konkretizacijo nekaterih predvidenih ukrepov (npr. natančno določanje večanja deleža proračuna, namenjenega profesionalnim nevladnim organizacijam).
– Predlagali smo zvišanje sredstev, ki bodo namenjena za sofinanciranje programov in projektov, ki so financirani iz EU.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije

Ključni dosežek je bil, da je bila v strategijo vključena dikcija profesionalnih nevladnih organizacij, prav tako, da je bil razvoj profesionalnih nevladnih organizacij obdelan v samostojnem poglavju. Na nekaterih mestih so bile dodatno vključene nevladne organizacije (npr. pri obveščanju o kulturni ponudbi za vzgojno izobraževalne ustanove).

Kronologija zagovorniških dejavnosti

8. december 2015: Predstavniki Asociacije so na dialoški skupini MOL za nevladni sektor in samozaposlene v kulturi razpravljali o strategiji razvoja kulture v MOL 2016 – 2019.
29. december 2015: Na spletni strani Asociacije je bil objavljen poziv k sodelovanju v pripravi skupnega odziva nevladnega sektorja na temo lokalnega programa za kulturo Mestne občine Ljubljana.
27. januar 2016: Predstavniki Asociacije so se udeležili javne tribune o strategiji za kulturo MOL. Asociacija si je cel čas javne razprave o strategiji prizadevala za boljšo sistemsko umeščenost profesionalnih NVO in za umestitev NVO kot samostojnega subjekta v strategiji.
11. januar 2016: Na drugi seji dialoške skupine MOL so člani Asociacije zagovarjali stališča Asociacije glede potrebnih sprememb strategije razvoja kulture MOL 2016 – 2019.
20. april 2016: Na četrti seji dialoške skupine MOL so se člani Asociacije ponovno vključevali v razpravo o strategiji razvoja kulture MOL.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana

Kratko o strategiji: V strategiji je predviden dolgoročni razvoj kulture na področju Mestne občine Ljubljana. V strategiji so zabeleženi vsi ključni projekti, ki naj bi se zgodili v posameznem obdobju, prav tako je opredeljen razvoj posameznih področji, na primer profesionalne nevladne kulture, ljubiteljske kulture, umetniških področji, itn.

Trenutno veljavna strategija: Besedilo trenutno veljavne strategije je dostopno na tej povezavi.

Zgodovina sprememb zakona in dejavnosti Asociacije:
• Strategija razvoja kulture v mestni občini Ljubljana 2016 – 2019 (2015) ODZIV ASOCIACIJE
• Strategija razvoja kulture v mestni občini Ljubljana 2012 – 2015
• Strategija razvoja kulture v mestni občini Ljubljana 2008 – 2011