Asociacija na razpravi »Prenova kulturnih politik v EU«

The Berlin Performing Arts Program vsako leto organizira dogodek Industry Get-Together of the Independent Performing Arts Community, kamor povabi člane in prizorišča neodvisne uprizoritvene umetnosti ter plesno in gledališko producente k deljenju izkušenj in razpravljanju o aktualnih temah ter vprašanjih, da izmenjajo znanje, ustvarjajo sinergije, najdejo nove možnosti za sodelovanja in partnerje, širijo svoje mreže in oblikujejo nove.


Na letošnje srečanje je bilo v Berlin povabljeno tudi društvo Asociacija, kot sogovornik za podajanje preglednih celostnih vpogledov v kulturne politike Slovenije in kot sogovornik za sooblikovanje evropskih kulturnih politik.


Letošnje srečanje je potekalo med 5. in 7. septembrom, z naslovom »Solidarities of an independent performing arts community — beyond bubbles / Solidarnost neodvisne uprizoritvene umetniške skupnosti – onstran mehurčkov«, na katerem je društvo Asociacija sodelovalo na panelni razpravi »Cultural Policy Update for Europe / Prenova kulturnih politik v Evropi«. Panel je soorganiziralo Evropsko združenje za neodvisno uprizoritveno umetnost EAIPA, na njem pa so sodelovali, Ulrike Kuner (EAIPA, IG Freie teater Avstrije), Nataliia Syvanenko (Wild treater Kiev), Gerry Woop (Berlinski senat Oddelek za kulturo in Evropo) in Inga Remeta (Društvo Asociacija), moderiral je Essi Kalima (Finski Inštitut).

Sodelujoči so v pogovoru naslovili pereče težave, s katerimi se srečuje velik del ustvarjalcev v kulturi in umetnosti v mnogih državah Evrope ter pogledali možnosti solidarnostnih mrež za krepitev samih ustvarjalcev in regionalnih struktur. Vabilo na govorniško mesto v takšni mednarodni zasedbi kaže na to, da je društvo Asociacija s svojimi aktivnostmi mednarodno prepoznano kot referenčni sogovornik za področje kulturnih politik in zagovorništva za nevladne organizacije v kulturi v Sloveniji in v Evropi.

Asociacija je predstavila predvsem regijsko sistemsko situacijo s poudarkom na problemu prekarnosti samih delavnih pogojev za ustvarjalce, kot tudi za producente. Prvi se srečujejo z izredno negotovo situacijo sploh v podskupini samozaposlenih v kulturi, saj raziskave kažejo na večinsko ekonomsko marginalizacijo in revščino kulturno-umetniških ustvarjalcev pri nas. Poleg tega imajo s statusom bistveno manj pravic v kontekstu socialne varnosti v primerjavi z redno zaposlenimi. Tu je bilo govora predvsem o omejenih možnostih zaslužka znotraj negotovega in primarno neprofitnega nevladnega sektorja pogojenega z omejenim razpisnim sistemom. S podobnimi težavami prekarnosti se pogosto srečujejo tudi producenti, ki pa se v slovenskem kontekstu borijo še z vprašanjem prostorske prekarnosti, tako za vaje kot za uprizoritve, skladišča in pisarne. Inga Remeta je seveda opozorila tudi na to, da koncepta studia, ki je v tujini že dolgo uveljavljen, pri nas v praksi sploh še ne poznamo.

Kot zagovorniško društvo na področju neodvisne kulture smo seveda lahko samo pritrdili mednarodno vseprisotni izkušnji sodelovanja pri sestavljanju najrazličnejših strateških dokumentov, ki po svoji vsebini nemalokrat vsebujejo vse naše predloge, a žal te ostajajo le na papirju. Sodelujoči na okrogli mizi so problematizirali vse prepogosto ohlapnost in ne-zavezujočo naravo teh dokumentov. Kljub intenzivnim zagovorniškim naporom vloženim pri nastajanju teh dokumentov, te pogosto niso nosilci sprememb v praksi, ki bi jih v kulturi tako zelo potrebovali.

Ob poročilih o zagovorniških aktivnostih na lokalnem, regionalnem, državnem nivoju in na različnih specifičnih področni znotraj kulturno-umetniškega sektorja društva Asociacija, so udeleženci panela razmišljali tudi o novih možnih mednarodnih nivojih in mehanizmih, ki bi imeli dejanske praktične učinke pri združevanju Evrope. Ponovno se je potrdilo, da mednarodne mreže, obstoječe in nastajajoče zavezniške platforme, ki so dejavne na področju neodvisne kulture, z vabili na mednarodne dogodke prepoznavajo društvo Asociacija kot sogovornika pri prevpraševanju kulturnih politik in zagovorniških aktivnostih, tako na ravni analize situacije v Sloveniji kot tudi širše na ravni politik Evropske Unije.

Deli