Dobre prakse NVO: Kulturna diplomacija

Nevladne organizacije v kulturi že leta navkljub pomanjkanju strukturne podpore preboju v tujino tam iščejo številne priložnosti in posledično trasirajo pot kulturni diplomaciji, ki je v zadnjem času postala pomembna strateška pozicija Evropske unije in posledično tudi Slovenije. Zato je pomembno, da razumemo terenske izkušnje nevladnikov, saj so le te lahko pomembne za pripravljanje in implementacijo ustreznih strategij na tem področju.

Pogovarjali smo se z direktorico Zavoda Exodos Ljubljana Natašo Zavolovšek, ki ima veliko izkušenj predvsem z iskanjem povezav in kulturnih izmenjav z Azijo in Afriko. V nadaljevanju objavljamo povzetke podcasta, ki mu lahko v celoti prisluhnete na povezavi ob začetku prispevka.

Prisluhnite celotnemu pogovoru v Kulturosferinem julijskem podcastu, ki ga najdete na tej povezavi.


“Nevladne organizacije so definitivno nosilci kulturne diplomacije, čeprav do zdaj tega nismo poznali pod pojmom kulturna diplomacija. NVO so ene najbolj prodornih organizacij pri preboju v tujino,” pravi Zavolovšek in dodaja, da je to rezultat lastnih povezav, kontaktov, proejktov in radovednosti. “Všeč mi je, da je država začela promovirati kulturno diplomaicjo skupaj z mednarodno politiko, morda bomo končno s tem dobili tudi več podpore za projekte,” še dodaja.

Odpiranje prostora za sodelovanja v Aziji in Afriki

Zavod Exodos je začel sodelovati s Kitajsko na povabilo tamkajšnjega ministrstva za kulturo, ki so producente, direktorje festivalov in ostale povabili  na tritedenski ogled domače produkcije. “Na koncu so me vprašali, kaj jim manjka. Povedala sem, da predvsem sodobni ples,” se spominja Zavolovšek. Exodos je tam posledično organiziral poletne plesne tabore s priznanimi umetnicami in umetniki. Kitajska svojo kulturno diplomacijo širi strukturirano, prej svojega velikega projekta promocije različnih področji delovanja v Evropi.

“Žal na našem ministrstvu o tem ni bilo nobenega vedenja, naši projekti sodelovanja niso bili podprti, zato se mi zdi, da smo na Kitajskem malo v nemilosti.” Nataša Zavolovšek, Zavod Exodos Ljubljana

Situacija z Afriko je po besedah Zavolovšek drugačna, Evropska unija v veliki meri podpira projekte sodelovanja. Exodos je v prvem projektu sodeloval s tamkajšnjimi umetnicami in umetniki, zdaj pa prepoznavajo potrebo po izmenjavi znanja med Afriko in Slovenijo, ki bi omogočal naslednji korak v medsebojnem sodelovanju.

Nataša Zavolovšek poudarja, da v primerjavi z ostalimi državami, ki vstopajo na te kontinente, ni v enakopravni poziciji, saj domače producente ministrstvo ne podpira razvojno, predvsem pa nima inštitutov, kot nekatere druge države, ki sistematično vlagajo v promocijo svoje kulture in mednarodna sodelovanja v tujini. Vseeno se tudi pri politikah teh držav pogosto pojavlja neokolonialistični pristop. “Temu se izogneš tako, da poslušaš lokalne umetnice, umetnike in producente, saj oni najbolje vedo, kakšne oblike sodelovanja so smiselne,” poudarja Zavolovšek.

Sodelovanje v obeh smereh

“Problem je, da najboljše umetnike iz Afrike hitro potegnejo v tujino, in to je problem, ker lahko delajo v tujini, ne pa v svojih lokalnih okoljih. Zato je pomembno, da če jih imamo na rezidencah, jih opremimo z znanjem, ki krepi lokalne produkcijske pogoje,” razlaga Zavolovšek. Poudarja pa, da je umetnike težko prepeljati v Evropsko unijo, saj še vedno ne obstaja lažja oblika viznega režima za umetniške projekte.

Zaradi nizkih zneskov za posamezne produkcije v Sloveniji pa si je težko zamisliti, kako lahko pripeljemo za delo v Sloveniji tuje umetnike. “Za 5.000 evrov na produkcijo ne moremo sem prepeljati še večjega števila umetnikov, da bi živeli in delali tukaj nekaj mesecev,” poudarja Zavolovšek.

Več o načrtih Exodosa, prihodnosti sodelovanja na Balkanu in kulturni diplomaciji nevladnikov pa v daljšem podcastu na tej povezavi.

Ste tudi vi NVO v kulturi z odličnim in inovativnim projektom, ki ga želite kot primer dobre prakse predstaviti bralkam in bralcem Kulturosfere? Prijavite se na naš poziv!

Deli