Iz prve vrste: P.A.R.A.S.I.T.E.

Zavod P.A.R.A.S.I.T.E., znotraj katere deluje Galerija P74, je nedavno obeležila dvajsetletnico svojega delovanja. V prvih dveh desetletjih so priredili so več kot 260 razstav in 320 spremljevalnih dogodkov ter sodelovali z več kot 900 umetniki, kustosi in predavatelji.

Začeli so kot nov model umetnostne institucije, ki je prešel od klasične objektivne razstave k diskurzivni obliki delovanja. Danes predstavljajo enega ključnih produkcijsko-izobraževalnih centrov sodobne umetnosti v Ljubljani. So ustanovitelj osrednje neodvisne nagrade za mlade vizualne umetnike “Nagrade skupine OHO”. Za rubriko Kulturosfere Iz prve vrste, v kateri predstavljamo člane in članice Asociacije, smo se tokrat pogovarjali z umetniškim in poslovnim direktorjem Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. Tadejem Pogačarjem, sicer tudi članom upravnega odbora Asociacije.

Nedavno je bil potrjen nov minister za kulturo. Kateri so po vašem nujni ukrepi za novo vlado na področju nevladne kulture?

Najprej bo potrebno ustvarit zaupanje. V zadnjih letih je bilo za številne predloge s strani NVO sektorja zelo malo posluha. Verjetno smo vsi skupaj v tej državi utrujeni od tega, da se nič ne spremeni.

V predvolilnem času smo veliko govorili o težavah z razpisi. Kakšne reforme na tem področju si želite?

Razpisi naj bodo preprosti. Pozitivnih vzorov je v okolici kar nekaj. Nekakšne nove formule izračunavanja in dvojni sistemi selekcij sistema ne delajo bolj pravičnega.

P.A.R.A.S.I.T.E. je eden izmed NVO, ki se veliko ukvarja s podporo mladim umetnikom. Kakšno podporo ministrstva bi si želeli na tem področju?

Pomembna je stabilnost. Če se vzpostavijo neki prednostni (vsebinski) kriteriji, ki jih ministrstvo zagovarja, naj zares veljajo in to vsaj nekaj let. V letošnjem letu so nam zavrnili sofinanciranje dobrega projekta mladega umetnika na področju intermedijskih umetnosti (ciklus izvajamo že več let), češ da ima avtor premalo referenc. Kako, saj šele začenja. Tak odgovor mladim sporoča, da so kriteriji razpisa prej formalni kot vsebinski.

Veliko gostujete tudi v tujini. Kaj bi morala storiti država, da bi olajšala preboj v tujino domačim umetnikom in producentom? 

Delovanje v tujini je za nas ključno.

Slovenija se je po osamosvojitvi postopno skrčila. Procesi provincializacije so postali prevladujoči.

Država sicer podpira naša sodelovanja na sejmih sodobne umetnosti in sejmih knjig umetnika, a ti razpisi so objavljeni prepozno in ne vemo niti, ali bodo sploh objavljeni. Ob objavi razpisa za tekoče leto, se vsaj treh sejmov že udeležimo. Tako je težko načrtovati.

Kakšne so po vašem mnenju največje težave na področju vizualnih umetnosti? 

Področje vizualne umetnosti je verjetno preobširno, potrebovalo pa bi tudi prioritete.

 

Kakšne projekte pripravljate v naslednjih mesecih? 

Smo v jesenski sejemski mrzlici. Vrnili smo se s sejmov na Dunaju in Budimpešti, zaključil se je sejem knjig umetnika v Hamburger Bahnhof v Berlinu, kjer smo tudi sodelovali. Oktobra smo predstavili svojo dejavnost v razstavišču Kunstverein v Milanu. Hkrati zaključujemo priprave na 5. konvencijo Blind Date, ki je osrednji nacionalni dogodek, posvečen knjigi umetnika in umetniškim publikacijam. Na ogled bo novembra in decembra.