Lokalne kulturne politike: MO Ljubljana

Lokalne skupnosti imajo po ustavi in zakonu veliko pristojnosti in znotraj slednjih je tudi urejanje kulture, kar se odvija skozi lokalno kulturno politiko. Kaj so dobre in kaj slabe prakse, raziskujemo skozi redno Kulturosferino rubriko.

Mesto Ljubljana ima pestro kulturno ponudbo in je hkrati mesto, ki tako nominalno kot procentualno zagotavlja enega najvišjih proračunov za kulturo. Mestna občina Ljubljana v svojih odgovorih prepoznava kulturo kot enega pomembnejših sektorjev razvoja mesta, Uroš Veber iz Zavoda Projekt Atol pa poleg številnih pozitivnih plati izpostavlja tudi nekaj izzivov za prihodnost.

Mestna občina Ljubljana
Odgovore so pripravili v Oddelku za kulturo Mestne občine Ljubljana

Koliko NVO v kulturi deluje v vaši občini?
Glede na to, da Mestna občina Ljubljana (MOL) ne vodi registra zavodov, društev in ustanov v kulturi, lahko natančno odgovorimo zgolj na naslednje vprašanje: Koliko nevladnih organizacij v kulturi se sofinancira iz dela proračuna MOL, ki je namenjen kulturi? V obdobju 2016-2019 tako sofinanciramo 49 nevladnih organizacij na podlagi štiriletnih programskih pogodb. Na podlagi letnega javnega razpisa (oz. projektnih pogodb) vsako leto sofinanciramo še okrog 100 nevladnih organizacij v kulturi. V obeh primerih (programsko in projektno sofinanciranje) gre zgolj za profesionalne nevladne organizacije v kulturi. Poleg tega se iz proračuna MOL vsako leto sofinancira še 137 ljubiteljskih kulturnih društev, ki so v formalnopravnem smislu prav tako nevladne organizacije.

Kolikšen je letni proračun občine in koliko od tega je namenjeno za kulturo?
V skladu z osnutkom rebalansa proračuna za leto 2018, ki ga bo naslednji mesec obravnaval Mestni svet MOL, bo del proračuna MOL, ki je namenjen kulturi, znašal predvidoma 29.518.238,18 evrov. Pri tem je potrebno poudariti, da ta znesek ne zajema sredstev za infrastrukturne projekte na področju kulture – Cukrarna, Palača Cukrarna, Vila Zlatica, Šentjakobski oder, Stolba na Ljubljanskem gradu itn. – ki jih bomo že letos začeli obnavljati.

Koliko sredstev namenite nevladnim organizacijam in samozaposlenim v kulturi in na kakšen način (razpis, poziv itn.)?
Nevladnim kulturnim organizacijam bomo na podlagi štiriletnega programskega in letnega projektnega razpisa v letu 2018 namenili 3.110.080,00 evrov. Poleg tega bomo posameznim ustvarjalcem neposredno zagotovili še 97.750,00 evrov, kar pomeni skupaj 3.207.830,00 evrov.

Kakšen pomen ima za vašo občino kultura in katere prioritete imate v prihajajočem obdobju na tem področju?
O pomenu kulture za MOL same zase govorijo številke: proračun za kulturo MOL je leta 2011 znašal 21.157.240,00 evrov, od takrat naprej pa 21.985.052,0 (2012), 24.386.039,00 (2013), 26.173.662,00 (2014), 23.952.609,00 (2015), 26.856.575,00 (2016), 28.491.244,00 (2017), letos pa bo znašal predvidoma 29.518.238,18 evrov. Jasen trend povečanja proračunskih sredstev za kulturo nedvomno potrjuje naše prepričanje, da je kultura eno izmed prednostnih področij MOL-a.
Strategija razvoja kulture v MOL 2016-2019, ki jo je Mestni svet MOL soglasno sprejel 21. 3. 2016, določa 16 splošnih strateških ciljev, prav tako pa še vrsto ciljev in ukrepov na posameznih področjih kulture. Temeljno poslanstvo MOL na področju kulture je zagotavljanje javnih kulturnih dobrin in storitev vsem prebivalcem in obiskovalcem MOL. V skladu s tem je povečanje dostopnosti kakovostnih kulturnih vsebin vsem prebivalcem MOL naša glavna prioriteta. Med ključne strateške projekte sodi pridobitev naziva Evropska prestolnica kulture 2025. Osrednja infrastrukturna naložba v prihodnjih treh letih je obnova Cukrarne.

Kako gledate na nujnost razvoja nevladnega sektorja v kulturi in kako ga nameravate spodbujati?
Nevladni sektor v kulturi je bistven segment kulturnega življenja v Ljubljani. V omenjeni strategiji sta tako kot nosilca kulturnega razvoja MOL določena »javni in nevladni sektor v kulturi«. Temeljna naloga MOL na področju kulture je zagotavljanje finančnih, infrastrukturnih in drugih pogojev za stabilno delovanje vseh izvajalcev kulturnih programov in projektov, ki delujejo v javnem interesu, ne glede na njihov formalnopravni status. Kulturna strategija MOL 2016-2019 določa 15 ukrepov, ki jih bomo izvedli v obdobju 2016-2019 z namenom, da bi zagotovili stabilne finančne, prostorske in druge pogoje za delovanje nevladnega sektorja v kulturi: od povečanja finančnih sredstev MOL za neinstitucionalne kulturne producente do podpore večjemu vključevanju mladih ustvarjalcev v profesionalno kulturno produkcijo. Večino načrtovanih ukrepov smo izvedli že v letih 2016 in 2017: povečanje sredstev, prehod na štiriletne programske razpise, e-razpisi itn. Za nas je še posebej pomemben ukrep, ki se nanaša na nadaljnji razvoj medsebojnega sodelovanja in participativne vloge organizacij in posameznikov iz nevladnega sektorja pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju kulturne politike MOL, zlasti v okviru Delovne skupine MOL za trajni dialog z nevladnimi organizacijami na področju kulture in samozaposlenimi v kulturi.

Glede konkretnega spodbujanja velja omeniti, da smo na programskem in projektnem razpisu za nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi letos povečali sredstva za 250.000,00 evrov (dodatnih 132.000,00 evrov za programe in dodatnih 118.000,00 evrov za projekte). Poleg tega smo že izvedli javni razpis za dvoletne kulturne festivale, za katerega smo zagotovili dodatnih 75.000,00 evrov, kmalu bomo izvedli tudi nov razpis za t.i. evropske projekte (dodatnih 30.000,00 evrov). Oba nova razpisa, ki sta namenjena izključno nevladnim kulturnim organizacijam, potrjujeta, da iščemo tudi dodatne načine spodbujanja razvoja nevladnega kulturnega sektorja. Zaradi inertnosti države v preteklih letih, kot kaže, bo moral MOL vse bolj spodbujati ne le produkcijske, temveč tudi podporne aktivnosti nevladnih producentov.

Na kakšen način ob pripravi lokalnih kulturnih programov sodelujete z NVO iz vaše občine?
Najprej velja poudariti, da kulturna politika MOL temelji na štiriletnih strateških dokumentih že od leta 2008 in ne od leta 2014, ko so t.i. lokalni programi za kulturo postali zakonska obveznost mestnih občin po ZUJIK-u. Osnutek kulturne strategije, ki ga pripravi Oddelek za kulturo, gre vedno skozi proces javnih posvetovanj, v katerega so vključene tudi nevladne kulturne organizacije in samostojni ustvarjalci, ki delujejo na območju MOL. Še več, še pred javno obravnavo svoje mnenje o osnutku kulturne strategije podajo člani in članice Delovne skupine MOL za trajni dialog z nevladnimi organizacijami na področju kulture in samozaposlenimi. V tej skupini je deset predstavnikov nevladnega sektorja in trije predstavniki MOL. Oddelek za kulturo lahko na ta način upošteva predloge in pripombe predstavnikov nevladnega sektorja že v fazi priprave osnutka novega strateškega dokumenta.

Kako ocenjujete sodelovanje med občino in državo na področju kulture?
Kar zadeva operativno raven medsebojnega informiranja o tekočih zadevah, lahko rečemo, da komunikacija med MOL in Ministrstvom za kulturo poteka nemoteno. V MOL-u bi si sicer želeli boljšo komunikacijo pri načrtovanju strateških dokumentov oziroma večje upoštevanje naših predlogov in pripomb, ki jih ob pripravah osnutkov nacionalnih programov za kulturo in zakonskih predlogih redno pošiljamo Ministrstvu za kulturo.

Mesto Ljubljana je najavilo kandidaturo za naslov Evropska prestolnica kulture. Kaj po vašem mnenju tovrstni nazivi pomenijo za kulturo in kako nameravate v procese kandidiranja in samega izvajanja programa vključevati nevladno kulturo?
Zelo nas veseli, da so vsi mestni svetniki in svetnice prepoznali pomen projekta »Ljubljana – EPK 2025« ne le za kulturni, temveč tudi za ekonomski, družbeni in trajnostni razvoj Ljubljane, ter 16. aprila 2018 dali soglasno podporo kandidaturi MOL za naziv EPK 2025. Močna politična podpora je pomembna tudi zato, ker so vsi politični odločevalci na mestni ravni s tem prevzeli obvezo, da bodo v prihodnjih letih zagotovljena ustrezna proračunska sredstva MOL, potrebna za realizacijo tega zelo ambicioznega projekta.

Naj poudarimo, da naslova EPK ne razumemo kot cilja samega po sebi (npr. zaradi mednarodnega imidža), temveč kot izvrstno priložnost, da naredimo še hitrejše korake v smeri izboljšanja kakovosti kulturne ponudbe in dviga kulturnega standarda na raven vodilnih svetovnih mest. Naziv EPK namreč zagotavlja več sredstev iz državnega proračuna, kakor tudi boljše možnosti črpanja sredstev iz skladov EU, oboje pa pomeni boljše finančno izhodišče za uresničitev strateških ciljev MOL na področju kulture. Ne dvomimo, da bo še večja globalna prepoznavnost Ljubljane kot mesta z izjemno bogato in raznovrstno kulturno ponudbo logična posledica kakovostnih premikov, ki jih bomo skupaj z vsemi akterji kulturnega življenja v MOL uresničili s pomočjo naziva EPK 2025.
Kot enega izmed ključnih dejavnikov našega skupnega uspeha vidimo aktivno sodelovanje nevladnih kulturnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, in sicer v vseh fazah od snovanja in priprav do izvedbe projekta »Ljubljana – EPK 2025«. Kot rečeno, pridobitev naziva EPK je za nas šele prvi korak na poti k izboljšanju pogojev za delovanje tudi nevladnih izvajalcev kulturnih programov in projektov.

Kot nazorno kažejo primeri nekaterih prejšnjih kulturnih prestolnic, je včasih lažje pridobiti naziv EPK, kakor narediti uspešen projekt, ki bo dejansko pustil za sabo trajne pozitivne učinke na kulturni razvoj mesta in njegovega širšega okolja. Na Oddelku za kulturo se dobro zavedamo, da morajo biti korenine uspešnega projekta zasejane že v fazi njegovega snovanja. Prav zato so odprtost, inkluzivnost in participacija za nas ključne besede v tem precej dolgem procesu kandidature, ki bo trajal predvidoma vse do septembra leta 2020.
Naslov EPK 2025 vidimo torej kot izvrstno priložnost,  da še izboljšamo finančne pogoje za delovanje tako javnih kulturnih zavodov, kot tudi nevladnih kulturnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev. Prav tako je to enkratna priložnost za izboljšanje infrastrukturnih kapacitet tako za institucionalni kot za neinstitucionalni sektor v kulturi. Še več, že sama kandidatura za naziv EPK 2025 nam odpira vrata za oblikovanje dodatnih kulturnih programov, in sicer na področju mednarodnih gostovanj, kulturno-umetnostne vzgoje, kulturnega turizma, itn.

Zavod Projekt Atol
Odgovarja Uroš Veber, producent

Kako ocenjujete stanje na področju kulture v vaši občini?
Kar se tiče kulturne ponudbe, je bivanje v Ljubljani privilegij. Še posebej v primerjavi z glavnino ostalih slovenskih mest. Tako se v Ljubljani skoraj samoumeven zdi živahen kulturni utrip s svojevrstno letno dinamiko in dobro zapolnjenim koledarjem. Predvsem majhnih kulturnih dogodkov je veliko in obiskovalci kulturnih dogodkov in razstav imajo izdelane lastne preference, okuse. Prav tako pa je pisan in raznolik nabor ponudnikov kulturnih vsebin.

Mestna občina je kulturi že tradicionalno bistveno bolj naklonjena kot velika večina ostalih slovenskih mestnih občin in to se zares pozna. Ne le pri NVO, ampak tudi če primerjamo lokalne javne zavode in tiste, ki so v svojem delovanju odvisni predvsem od države, vidimo, da so zadnjih nekaj let prvi v bistveno boljši kondiciji tako po vsebinski kot po materialni plati. Seveda pa niti slučajno ni vse idealno. Na primer: številni kakovostni ustvarjalci ostajajo na robu, brez možnosti resne in kontinuirane podpore. Rog, ki marsikomu nudi to, kar država in mestna uprava ne zmoreta misliti, ostaja mesto iracionalnega spopada med dvema povsem različnima pogledoma na to, kako misliti mesto in skupnosti.

Z vidika NVO v kulturi razpisni sistemi tudi na lokalni ravni včasih trpijo za posledicami slabo oblikovanih razpisnih postopkov in predpisov, pogosto prevzetih tudi z nacionalne ravni. Podeljevanja bistveno prenizkih podpor za manjše nevladne organizacije, da bi te lahko dosegle svoj namen, so še vedno stalnica. Sistem malih podpor posledično potiska celoten sektor v kopičenje malih projektov, izumljanja več-stopenjskega razvoja zahtevnejših projektov in podobnih škodljivih hiper-produkcijskih navad, številne umetnike pa v prototipe izgorelih prekarcev. Paradoksno je, da nekatere umetnike prav te minimalne podpore še bolj potiskajo pod socialni rob, kot če dotacij sploh ne bi prejeli, saj morajo s premalo sredstvi vseeno razviti in izpeljati projekt, saj se prejemniki sredstev bojijo, da drugače verjetno nikoli več ne bodo »vredni zaupanja«.

Kakšno podporo občine si želite za profesionalni razvoj nevladnega sektorja v kulturi?
Kljub zgoraj povedanemu, je treba priznati, da je dialog z občino vsaj kar se tiče Oddelka za kulturno do NVO kar dober. Počasi se med občino in NVO gradi medsebojno zaupanje in razumevanje problemov na eni in na drugi strani. Pripravljenost na reševanje problemov je boljša kot pred leti in precej boljša kot na nacionalni ravni, kjer je stanje res izjemno slabo.

Se pa na MOL še vedno ni zgodil preskok v mišljenju in javni zavodi na ravni občine imajo pri snovanju kulturne krajine bistveno bolj reden in neposreden dostop do odločevalcev. To se seveda kaže tudi v tem, da so proračuni NVO sektorja z javnimi zavodi primerljivi le če prve pomnožimo s 100. Med njimi torej zeva velika vrzel, ki se ne zmanjšuje. Tako imamo v Ljubljani na področju kulture razdrobljenih veliko malih NVO, pa morda le tu ali tam kakšnega srednje velikega.

Zares si želimo, da bi prenehali govoriti o tem, da je normalno, da tudi relativno dobro podprti in uspešni NVO v kulturi ne uspejo redno zaposliti niti ene ali dveh oseb, hkrati pa o izvedbi letnega programa povprečen NVO v kulturi občini poroča petkrat v petih različnih oblikah. Predvsem pa so za NVO in samozaposlene podpore vezane preveč na logiko števila programskih enot kot so premiere, razstave ali podobno. Če karikiram, v birokraciji MOL preveč prevladuje optika štetja projektov napram pravemu vsebinskemu vrednotenju. Zato se pogosto ne moremo pogovarjati o celi vrsti pomembnih problemov vzdrževanja in razvoja ustvarjalnosti in podpore ustvarjalnim skupnostim izven logike posameznih malih projektov. Pohvalno je, da je veliko prostorov na voljo tudi po zaslugi MOL, a mehanizmi za vlaganje v infrastrukturo, razvoj kadrov, skupnih služb in druge mehke infrastrukture za NVO niso izdelani.

Kako ocenjujete sodelovanje z javnimi zavodi in ljubiteljskimi društvi v vaši občini?
Pri Projektu Atol z nekaterimi javnimi zavodi sodelujemo dobro in pogosto, spet z drugimi skoraj nikoli. Sicer so na splošno z vidika NVO javni zavodi še vedno predvsem upravljalci bistveno boljše infrastrukture, kot je tista, s katero praviloma razpolagamo NVO.

Številni javni zavodi so tudi pomembni odjemalci kulturnih vsebin, ki nastanejo med NVO in samozaposlenimi. Zlasti na področju likovnih in intermedijskih umetnosti prihaja do svojevrstne delitve dela: javni zavodi, tako občinski kot nacionalni, so v primerjavi z NVO bolj razstavljavci kot pa producenti in sistematični razvijalci kulturnih programov, do pravih resnih vsebinskih partnerstev pa prihaja redko. Dodatna ovira je včasih tudi že opisana razlika v razmerjih velikost organizacij, saj posamezno sodelovanje z NVO javnemu zavodu na ravni celote javnega zavoda vedno predstavlja le delček njegovega letnega delovanja, na drugi strani pa je za NVO to lahko celo eden od ključnih projektov v letnem programu.

Sicer imamo v Zavodu Projekt Atol dolgoletno prakso sodelovanja z javnimi zavodi tudi na področju tehnične opreme. Moram izpostaviti res dobro sodelovanje in pomoč s strani Kina Šiške, pa tudi MGML, MG+MSUM in Cankarjevega doma. Občasno s tehnično opremo in rešitvami oni pomagajo nam, spet drugič ne vemo, kako bi nekatere projekte lahko izpeljali brez nesebične podpore z njihove strani. To sodelovanje sicer res ni sistematično, temveč je nastalo na podlagi dolgoletnih sodelovanj. Zaupanje, ki se gradi počasi, je ključno.

Z ljubiteljskimi društvi imamo bistveno manj neposrednih stikov. Predvsem prek Društva Ljudmila, ki je naš strateški partner, nam je pri izpeljavi nekaterih vsebin področja izobraževanja in DIY elektronike občasno v oporo JSKD.