Iz prve vrste: Zavod CONA

V pogovorni rubriki Kulturosfere smo tokrat gostili Zavod Cona, ki predstavlja eno osrednjih institucij v Sloveniji s področja eksperimentalne zvočne umetnosti, številne mednarodno priznane projekte pa beleži tudi na področju intermedije. V okviru zavoda deluje tudi radioCona.

Skoraj od svoje ustanovitve je Zavod CONA tudi članica Društva Asociacija, mi pa smo se tokrat z ustanoviteljico, umetniško vodjo, producentko in oblikovalko Ireno Pivka pogovarjali o perečih temah v kulturi.

Ministrstvo za kulturo je konec avgusta objavilo štiriletni programski razpis za NVO, ki vsebuje številne pomanjkljivosti. Kako gledate nanj?

Ob tem bi povedala resnično anekdoto, ki se je zgodila pred dvema tednoma. Slovenski umetnik je imel koncert v Berlinu, kjer se je javil kulturni ataše in prijazno ponudil sofinanciranje njegovega honorarja. V zameno je želel, da prizorišče, kjer bo koncert, ne pobira vstopnine ali drugače, vstopnica je bila zastonj. Res gre za drugačno kulturno okolje, a vseeno, nauk je viden. Če država sofinancira določen projekt, v zameno pričakuje prost vstop – torej dostopnost za vse. V našem razpisu pa uvajajo vstopnine za vse dogodke. Veliko nepotrebnega dela za producente in nujno negodovanje publike. Ob tem ne vemo, ali imajo javni zavodi tudi tako politiko. To mi vse preveč diši le po evidentiranju publike.

Poleg tega se mi zdi narobe, da še vedno ne prepoznajo producente, ki enakovredno delujejo na dveh ali več področjih. Razpis je prehajanje med področji še bolj zamejil, kar ima predvsem finančne posledice. Po drugi strani so nekateri razpisni kriteriji nenavadni. Med drugim, na primer, kriterij poslovne uspešnosti, ki prinese kar 10 točk, ovrednoti pa ga zasebno podjetje, ki sploh nima ažurnih podatkov za vse akterje na področju kulture.

Da ne bom le kritizirala, naj izpostavim, da se mi v razpisu zdi dobro zastavljen strateški načrt.

Ministrstvo je konec avgusta objavilo tudi predlog Nacionalnega programa za kulturo 2018-2025 (NPK), ki doživlja precej kritik. Kako ga ocenjujete?

Če se osredotočim le na predloge, ki se dotikajo samozaposlenih, bi izpostavila, da je delitev na avtorske in neavtorske poklice precej nevarno zamejevanje. Ob bitki z domnevno preveč samozaposlenimi v kulturi, ki naj bi zajedali proračunska sredstva, naj se MK za začetek poveže z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in ugotovi realne posledice ustanavljanja prepotrebnih novih umetniških študijev. Potem je na vrsti dialog z ostalimi ministrstvi, z namenom, da kultura postane povezovalni resor, kjer se lahko implementirajo tudi drugi sektorji.

Ali drugače, Ministrstvo za kulturo naj podpre zdravo prosperiteto podpornega in kreativnega okolja za razvoj umetnosti, kjer se bodo v medsektorski povezavi lahko udejanjali in razvijali sedanji in bodoči kulturni akterji.

Kakšne bodo po vašem mnenju posledice delitve poklicev samozaposlenih v kulturi na avtorske in neavtorske, ki jih uvaja NPK?

Poznam ozadje te namere, ki smo jo problematizirali že pred leti, ko sem bila še članica skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi na ministrstvu za kulturo. Enostavno povedano, gre za način, kako se redči številčnost samozaposlenih v kulturi. V praksi si ne predstavljam, kako bi se to izvedlo, saj je lahko isti poklic enkrat avtorski/umetniški in drugič podporni. Kako sploh deliti na avtorje in neavtorje?

Za katere ukrepe se vam sicer zdi, da bi lahko najhitreje pričeli odpravljati težave, ki so se nakopičile na področju delovanja samozaposlenih v kulturi?

Najhitreje bi se lahko začela vzpostavljati karierna dinamika. To poenostavljeno pomeni, da bi z leti samozaposlenosti rasla višina plačanih prispevkov, ki jih financira država. Za posledico bi imeli samozaposleni dostojne pokojnine, bolniške in ne bi bili pahnjeni na prag revščine, kot so s sedanjo pokojnino, ki znaša dobrih 300 evrov.

Asociacija je s posvetom o agenciji za umetnost odprla razpravo o tovrstnem urejanju financiranja nevladnega sektorja. Kako vidite to namero?

Še ena slepa ulica, ki bo z birokracijo zamejila že tako skromne finance za ustvarjalnost.

Kakšni so vaši prihajajoči projekti?

V kratkem pripravljam soavtorksi projekt (skupaj z Branetom Zormanom), večmedijski performans Hodi.TI/2Walk, ki bo premierno uprizorjen na festival Mesto žensk, dva dni kasneje pa bo premiera predstave Idealna (Saška Rakef, Barba Krajnc, Pia Brezavšček), kjer sem scenografka, in dva dni pred tem se Cona predstavlja na festival MFRU v Mariboru. Potem grem še v Strasbourg na povabilo galerije Apollonia, kjer v soavtorstvu z Branetom pripravljava nov zvočni sprehod. Več kot dinamična jesen.

Deli