Čas je za obvezen delež za umetnost

V državnem zboru bo na odboru za kulturo kmalu v obravnavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi. Uvedel bo t.i obvezni delež za umetnost, za katerega si Asociacija prizadeva že več let.

Zakon predvideva, da bodo morale javne investicije v infrastrukturo (denimo obnove in novogradnje) poslej del projektnih sredstev nameniti tudi opremi teh zgradb oziroma javnih prostorov za umetniška dela.

V Asociaciji pozdravljamo predlagane spremembe Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK) in s tem obveznega deleža za umetnost. Odboru za kulturo v državnem zboru, ki bo zakon prvi obravnaval, smo vseeno posredovali nekaj predlogov in komentarjev, kako se lahko zakon izboljša.

Obvezni delež sredstev za umetniške stvaritve v investicijskih projektih, financiranih z javnimi sredstvi, je nov finančni instrument, ki bo v Sloveniji razpršil vire financiranja za umetnike. Ta način finančne podpore umetnikom je znan in že preizkušen v praksi v nekaterih tujih državah, ki so z instrumentom imele pozitivne izkušnje. Obvezni delež bo omogočil aktivnim umetnikom, ki delujejo na le delno funkcionalnem umetniškem trgu, nove vire za delovanje. Predlagatelj zakona med cilji eksplicitno navaja, da je najpomembnejši del zakona »vzpostavitev aktivnejšega trga slovenskih likovnih del« in ugotavlja, da »gre za umetniško področje, ki je…deležno dokaj skromne državne in še skromnejše občinske podpore«. Ocena se sklada z večletnimi opozorili Asociacije, da je likovno področje eno od najbolj podhranjenih področij, ki jih podpira Ministrstvo za kulturo.

Odboru smo predlagali, da svoje ukrepe razširi še na ostala področja, predvsem intermedijo, tako pri izboru del, kot komisijski sestavi, ki bo odločala o umetniških delih.

Čeprav osnutek spremembe zakona vključuje načela enakomerne zastopanosti različnih umetniških zvrsti med načeli novega zakona, je zakonska dikcija namreč večinoma omejena na vizualne umetniške zvrsti. Zato predlagamo, da se ta omejitev ukine oz. da se likovnim umetniškim delom pridruži vsaj še umetniška dela s področja intermedije.

Za potrebe definiranja umetniških del s področja intermedije predlagamo uporabo definicije intermedije kot področja umetnosti, ki se navezuje na sodobne umetniške prakse, ki v raziskovanju novih izraznih možnosti in ob načelu spajanja (v nasprotju z analogno interdisciplinarnostjo in multimedijo) segajo prek meja etabliranih umetnostnih zvrsti, pri čemer se kreativno in družbeno-kritično navezujejo na uporabo novih tehnologij, novih medijev, mejno pa pogosto segajo tudi na presečišče znanosti in umetnosti. V praksi se najbolj pogosto manifestirajo kot intermedijska instalacija, zvočni dogodek, razstava, performans ter intervencija v javnem prostoru.

V luči spoštovanja načela enakomerne zastopanosti vseh umetniških zvrsti predlagamo tudi, da strokovne komisije, ki so imenovane za izbiro umetniških del, niso omejene izključno na predstavnike organizacij s področja vizualnih umetnosti, arhitekture in kulturne dediščine oz. da se tem naštetim področjem, na katerih morajo delovati člani strokovnih komisij, doda vsaj še področje intermedije. Na tak način bo zagotovljena vsebinsko podkovana komisijska sestava, ki bo lahko strokovno in kompetentno odločala o umetniških delih.

Za potrebe bolj natančne opredelitve posledic zakonske spremembe na kulturni trg in položaj samozaposlenih v kulturi bi si želeli tudi natančnejše ocene o predvidenih finančnih posledicah. Kot posledice spremembe zakona zakonodajalec namreč predvideva višanje vrednosti investicij, ki ga lahko prevedemo v povišanje sredstev za realizacijo umetniških projektov, vendar je ocena precej široka, saj sega v razponu od petih do petnajstih milijonov evrov. Koristna bi bila denimo simulacija predvidenih prihodkov in razrez glede na vir financiranja (lokalni ali državni) in stopnjo rasti teh sredstev glede na postopno izvedbo ukrepa.

Celoten seznam komentarjev si lahko preberete na tej povezavi.