V Budimpešti je med 26. in 28. januarjem potekalo mednarodno srečanje evropske mreže Culture Action Europe. Konference ‘Beyond the obvious: Europe, quo vadis?‘ ter predhodne letne skupščine se je udeležila tudi predstavnica Asociacije, ki je članica te mreže.
Na skupščini so predstavniki pregledali pretekle dosežke in načrte mreže ter sprejeli finančni načrt. Izvolili so tudi nekaj novih članov v upravni odbor.
Konferenca Beyond the obvious se je osredotočila na pereča vprašanja in izzive, ki jih doživlja Evropa, ter na dilemo, kakšna je lahko vloga kulture v spreminjajočem se svetu, v katerem je sodelovanje na vseh področjih čedalje pomembnejše.
Konferenca se je začela s predstavitvijo kulturnih projektov iz Madžarske, ki s kombinacijo moderne tehnologije, umetnosti in kritičnega pogleda na svet predstavljajo nove mejnike v razumevanju očitnega. Zbrane sta nagovorila tudi evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mladino in šport Tibor Navracsics ter nekdanja romunska ministrica za kulturo Corina Suteu. Oba sta poudarila, da prav neodvisna kultura kot predstavnica živega ustvarjanja, ki ima sposobnost hitrega prilagajanja, predstavlja novo pot in stičišče ljudi v novih pogojih Evrope.
Eden izmed pomembnih fokusov konference je bila zagovorniška dejavnost Culture Action Europe. Ključne teme v letu 2017 bodo tako evalvacija programa Ustvarjalna Evropa ter vprašanje nacionalizma, fragmentacije in položaja kulture v tem kontekstu. Prav tako se bodo na evropskem nivoju v dialogu z različnimi odločevalci ukvarjali z vprašanjem boja za svobodno umetniško izražanje preganjanih ustvarjalcev, trajnostnega razvoja in kulture, kulture v kontekstu evropske diplomacije ter evropskega leta kulturne dediščine. Pri tej temi se bodo ukvarjali predvsem z vprašanjem, kako vanjo ne vključiti zgolj stavbne dediščine, temveč predvsem živo ustvarjanje.
V luči dejstva, da bo leta 2025 Slovenija ponovno gostila Evropsko prestolnico kulture (EPK), je bil izjemno poučen panel, na katerem so o načrtih in izzivih Evropske prestolnice kulture razpravljali predstavniki bodočih EPK mest: Galway (Irska, 2020), Matera (Italija, 2019), Novi Sad (Srbija, 2021), Rijeka (Hrvaška, 2020) in Timisoara (Romunija, 2021). Sodelujoči so se spraševali, zakaj skoraj vsa mesta pri prijavi stavijo (in tudi dobijo naslov) na neodvisno kulturo in nevladni sektor, na koncu EPK pa se izkaže, da so vlagali predvsem v javni sektor. Prav tako so odprli vprašanje razmerja med vlaganjem v razvoj stavb in razvoj kapacitet ljudi v mestu ter se spraševali, kako je potrebno zastaviti EPK, da tudi po izteku naslova mesto ostane živo in prepojeno s kulturo.
Na konferenci so se zvrstile še številne druge razprave, med drugimi Nacionalizem, fragmentacija in kultura; Oblike upravljanja z javnim prostorom; Paradigme trajnostnega razvoja; Modeli ko-kreacije kulturnega vodstva; Vrednote kulture; Kultura in participatorna ekonomija; Vklučevanje občinstev; Umentost, pravice in pravičnost; Kulturni menedžment; Trajnostni razvoj v velikih in srednje velikih mestih; Umetnost in okoljski izzivi; Odnosi sever-jug ter center-periferija v kontekstu kulture itn.