Delavnica: Kako do statusa samozaposlenega?

Status samozaposlenega v kulturi, pridobljen na Ministrstvu RS za kulturo, je skoraj edina realna možnost za delo za večino bodočih mladih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki boste stopili na svojo samostojno poklicno pot v polju kulture in umetnosti po zaključku študija.

Vašo osebno in profesionalno svobodo znotraj in izven tega statusa pa bo opredeljevalo dobro poznavanje vseh omejitev in prednosti, ki jih ta status nosi, in znanje, kako s tem statusom dobro upravljati na vseh nivojih, da vam bo lahko omogočal in spodbujal vaše ustvarjalno delo in življenje.


Pravno formalno so samozaposleni v kulturi s statusom, pridobljenim na ministrstvu za kulturo ustvarjalci, ki opravljajo samostojno specializiran poklic s področja kulture kot svoj edini ali glavni poklic. Sem spadajo tako umetniški poklici (recimo kipar, konzervator – restavrator, ilustrator, režiser, igralec, dramaturg, plesalec, arhitekt, industrijski oblikovalec), kot podporni poklici (recimo lektor, kritik/recenzent, pedagog, montažer).

Na ministrstvu za kulturo je trenutno registriranih 95 poklicev, za katere boste lahko zaprosili za status pod jasno določenimi kriteriji za vsak poklic posebej. S pridobitvijo statusa samozaposlenega v kulturi si boste lahko uredili svoj socialni, ekonomski in profesionalni položaj kot mladi ustvarjalci v polju kulture in umetnosti. Da pa upravljanje s statusom poteka v skladu z vsemi zakonskimi normativi, boste morali sodelovati z različnimi državnimi organi, kot so Ministrstvo RS za kulturo, FURS, Centri za socialni delo, itn., poskrbeti za tekoče urejanje upravnih zadev in poznati aktualno zakonodajo glede statusa.

Zavedati pa se je potrebno, da boste ustvarjalci, ki boste pridobili status samozaposlenega v kulturi na Ministrstvu RS za kulturo, v veliki meri razumljeni kot »poslovni subjekti«. To pomeni, da vam bo država (tistim, ki boste status uspeli pridobiti) sicer priznala pravico do plačila socialnih prispevkov, prihodek za ustvarjanje in preživetje pa si boste morali samozaposleni ustvariti s svojim delom. Neuspešnost pri tem lahko posledično pelje v slabši gmotni položaj in socialno stisko, kar vpliva na proces ustvarjanja in profesionalni razvoj.

Eden od načinov zagotavljanja kontinuitete vašega kreativnega dela v bodoče bodo tako številne razpisne priložnosti na lokalnih, nacionalnem in evropskem nivoju, ne le kot preživetvene strategije, pač pa kot pomembno orodje v vašem bodočem kulturnem ustvarjalnem procesu. Seveda pa je potrebno za uspešno izkoriščanje ponujenih priložnosti za te sploh vedeti, poznati različne oblike mehanizmov podeljevanja javnih sredstev ter biti vešč v obrti prijavljanja na razpise.

PROGRAM DELAVNICE
(1) Predstavitev statusa samozaposlenega v kulturi pridobljenega na Ministrstvu za kulturo in okolje v katerem deluje
(2) Predstavitev pravic in dolžnosti na relaciji med samozaposlenim v kulturi in državnim aparatom (davki, sociala, računovodstvo, ministrstvo za kulturo, itn.)
– Oblike samozaposlitve v kulturi.
– Razlike med osnovnim statusom in statusom s pravico do plačila prispevkov.
– Pridobivanje statusa samozaposlenega v kulturi s strani ministrstva za kulturo.
– Poslovodne obveznosti samozaposlenega.
– Realno stanje na terenu (komisije, socialni transferji, itn.).
– Prednosti in slabosti statusa.

(3) Predstavitev razpisnih in/ali poslovnih priložnosti za ustvarjalno delo samostojnih ustvarjalcev v kulturi in umetnosti
– Razlika med razpisom, pozivom in natečajem.
– Nabor razpisov za samostojne ustvarjalce v slovenskem okolju.
– Najprikladnejši načini za iskanje razpisov za polje kulture in umetnosti v tujini.
– Vrste razpisov (razpisi, namenjeni neposredno umetnikom in razpisi, ki so namenjeni organizacijam, a velikokrat predvidevajo vključevanje posameznikov).
– Pregled običajnih kategorij na razpisih.
– Časovni potek razpisa (razpisni roki, čas odločanja, pridobivanje sredstev).
– Predpriprava na razpisih.
– Prednosti pozitivne prijave na razpis.
– Stik z uradno kontaktno osebo razpisa.
– Omejitve pri prijavi na razpise.
– Postopek pritožbe.

TERMIN: Sreda, 7. december 2016, 13.00 – 16.00

KRAJ: Rektorat Univerze v Ljubljani – dvorana Ivana Hribarja, Kongresni trg 2, 1000 Ljubljana

ŠTEVILO UDELEŽENCEV: neomejeno

PREDAVATELJI:
Irena Pivka, u.d.i. arhitekture, samozaposlena v kulturi na uprizoritvenih in intermedijskih umetnostih z dolgoletnimi praktičnimi in političnimi izkušnjami s statusom samozaposlenega v kulturi

Tadej Meserko, uni.dipl. filozof in mag. sociologije, samozaposlen v kulturi na področju kritike/recenzije z dolgoletnimi praktičnimi in teoretičnimi izkušnjami s statusom samozaposlenega v kulturi

Anela Bešo, uni. dipl. politologije, strokovna vodja Asociacije, društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti z dolgoletnimi zagovorniškimi izkušnjami v polju kulturne politike in na področju problematike samostojnih ustvarjalcev

PRIJAVA na e-naslov: sabina.znidarsic-zagar@uni-lj.si do 5. 12. 2016!