Iz prve vrste: Jadranka Plut, KUD Mreža

V sklopu našega elektronskega glasila Kulturosfera nadaljujemo s predstavljanjem članic in članov Asociacije.

Tokrat smo se pogovarjali s predstavnico KUD Mreža Jadranko Plut, ki je letos postala tudi predsednica Asociacije.

KUD Mreža je že dvajset let nepogrešljiv del Kulturnega centra Metelkova mesto, kjer si prizadevajo za boljše infrastrukturne in produkcijske pogoje akterjev na ljubljanski neodvisni kulturno-umetniški sceni. Jadranka Plut je preko delovanja v KUD Mreže že vrsto let vpeta v delovanje Asociacije. Letos je v začetku leta postala tudi njena predsednica, s kulturno politiko se ukvarja tudi kot članica Nacionalnega sveta za kulturo. V ospredje svojega mandata postavlja prizadevanja za izboljšanje pogojev delovanja samostojnih ustvarjalk_cev in nevladnih organizacij v kulturi.

Prosimo, da na kratko predstavite vaše dejavnosti in izpostavite glavne poudarke vašega dosedanjega profesionalnega dela.

V KUD Mreža znotraj Kulturnega centra Metelkova mesto upravljamo Galerijo Alkatraz in Rezidenčni atelje Azil. Med letoma 2000 in 2014 je Mreža skrbela za odmevno kulturno prizorišče in mladinski center Menza pri koritu, od leta 2004 pa sodeluje z lokalnimi umetniki in umetnicami pri snovanju celostne umetnine Metelkova (Projekt Urbani likovni projekti obsega okrog devetdeset urbanih umetniških intervencij). Leta 2000 smo pridobili status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, ki ga organiziramo od leta 2000, je v svoji šestnajststletni zgodovini sodeloval z vrsto mladinskih centrov po Sloveniji in mnogimi drugimi akterji z ljubljanske, slovenske in tuje kulturno-umetniške scene ter zaradi velike količine vloženega dela organizatork (ki je v večinski meri prostovoljsko) in premišljenih feminističnih in kvirovskih vsebin dogodkov postal mednarodno prepoznaven.

Neidiomatska zvočenja in svobodne jazzovske godbe izvajamo v koncertnem ciklu Friforma, v sklopu katerega omogočamo tujim izvajalkam_cem tudi več dnevne rezidence, katerih rezultat je skupen projekt (koncert, zvočni dogodek, performans, posnetek, mednarodno gostovanje) z (ne)uveljavljenimi slovenskimi jazzerji in glasbenimi improvizatorji.
Koncertni cikel Metabonma že četrto leto izpolnjuje cilj, ki si ga je zadal – na Metelkovo prvič v večjem obsegu pripeljati klasično glasbo in sodobno komponirano glasbo. Poudarek je predvsem na slovenskih glasbenih ustvarjalcih, ki bodo imeli možnost sodelovati z uveljavljenimi skladatelji iz našega prostora.

V KUD Mreža se že vrsto let posvečamo glasbeni in likovni vzgoji za predšolske otroke. Letos se bomo v soprodukciji z Vrtcem Vodmat, uvrstili v tekmovalni program Festivala Mali slon, ki bo med 11. in 16. 10. 2016 potekal v Mariboru. Animacije z naslovi: Radovedna miš, Firbec in Gumb za posebne dosežke so, v stop-motion tehniki, ustvarili otroci skupaj, s filmsko animatorko, fotografom in glasbeniki.

Relativna novost je festival Reciklart, ki je letos potekal že drugo leto. Le-ta aktivno vključuje mlade v soustvarjanje festivala; s sodelovanjem na delavnicah, interveniranjem in soustvarjanjem skupinskih del, razstavljanjem v galeriji in ustvarjanjem ter poslušanjem glasbe, obenem pa opozarja na problematiko potrošniške, kapitalistične družbe, ki s svojo hiper produkcijo ustvarja odvisne posameznice_ke. S festivalom tudi želimo mladim približati načelo D.I.Y. – naredi sam, saj lahko le z aktivno držo spreminjamo obstoječi sistem in si pridobivamo znanja alternativnih tehnik in veščin za ustvarjanje manjših skupnosti, ki bi temeljile na nehierarhičnosti ter solidarnosti.

KUD Mreža – kot pove že ime – na lokalni, regionalni, državni, evropski in globalni ravni uspešno mreži posameznike in organizacije, ki sodelujejo pri oblikovanju umetniške, kulturne, izobraževalne, mladinske, svetovalne, promocijske, informacijske, pedagoške in socialne dejavnosti v Metelkova mestu.

Moje delo znotraj društva je povezano predvsem z Galerijo Alkatraz, ki je del ljubljanske umetniške scene od leta 1996. Locirana znotraj Metelkove mesta je projekt metelkovskih mladih ustvarjalk_cev, ki so uničeno stavbo spremenili v osrednje razstavišče. Galerija je na začetku funkcionirala po principu artists-run-places, nato je dobila umetniško vodenje, vendar še vedno deluje v skladu z osnovnimi načeli samonikle organizacije iz preteklih let. Od začetka delamo z namenom spodbujanja mladih umetnic_kov, ki poskušajo poiskati možnosti prezentacije svojega ustvarjalnega dela v svetu umetnosti. Galerija jim omogoča preboj s pomočjo profesionalnega sodelovanja pri razstavnih projektih, infrastrukturne ponudbe, alternativnih možnostih prezentacije in mednarodne promocije. Poleg prezentacije mladih umetnikov nadaljujemo s predstavljanjem umetnic_kov iz Metelkove: vsako leto predstavimo pregledno razstavo ene_ga predstavnice_ka skupnosti in jo dodatno promoviramo z izdajo razstavnega kataloga. Vsa leta sodelujemo z domačimi in tujimi institucijami, umetniki, kustosi in galeristi. Del mednarodne promocije galerije je usmerjen tudi v udeležbo na mednarodnih sejmih sodobne umetnosti (npr. Viennacontemporary), ki omogoča neodvisen način financiranja in produkcije ter mednarodno prepoznavnost umetnikom, ki jih galerija zastopa.

Kakšno je po vašem videnju splošno stanje profesionalnih NVO in samozaposlenih v kulturi?

Splošno stanje profesionalnih NVO je slabo in prvi korak do zaustavitve netrajnostnega razvoja nevladnega sektorja v kulturi je umestitev definicije nevladnih organizacij kot političnega subjekta v krovni zakon. Profesionalne nevladne organizacije na področju kulture nosijo velik razvojni potencial, zato bi bilo potrebno te kulturno-politične akterje opolnomočiti, da lahko uresničujejo svoje poslanstvo, prispevajo k razvojnim prebojem, ki jih kultura vsekakor ima, in ostanejo gonilni motor promocije Slovenije v tujini.

Poleg prostorsko-infrastrukturnega pomanjkanja se profesionalna NVO scena sooča z nestabilnim financiranjem, čeprav njihovo delovanje in programi pokrivajo dejavnosti, ki jih državne ali lokalne institucije ne izvajajo. Nezmožnost zaposlovanja v tem sektorju je vsekakor ena izmed ključnih težav, ki poleg nestabilnega in nezadostnega financiranja onemogoča dolgoročni razvoj profesionalnih NVO-jev in seveda tudi samozaposlenih v kulturi, s tem pa je oviran preboj celotnega sektorja.

Stanje na področju samozaposlenih se še poslabšuje, še vedno imamo okoli 30 odstotkov samozaposlenih v kulturi, ki živijo pod pragom revščine. Že dolgo čakamo in opozarjamo na nujno ureditev njihovega materialnega in socialnega položaja. Skozi zakonodajne spremembe znotraj krovnega zakona in Uredbe o samozaposlenih je treba ta poklic urediti na način, da postane privlačen za svobodne umetnice_ke in ostale zaposlene v kulturi, ki so se odločili za svobodnejši in bolj ustvarjalen način dela.

Mineva pol leta, odkar ste prevzeli vodenje Asociacije. Kaj vas je motiviralo za prevzem te funkcije in kje po pol leta vidite ključne izzive?

Že vrsto let delujem v nevladnem sektorju ter poskušam aktivno prispevati k izboljševanju položaja nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi. S profesionalizacijo Asociacije, ki je ena od pomembnih zagovorniških mrež v državi, sem predsedniško funkcijo sprejela kot izziv in nadaljevanje dela, ki so ga začrtali moje predhodnice in predhodniki, sekretariat ter upravni odbor Asociacije, v katerem sem delovala kot članica in kasneje tudi podpredsednica.

Društvo Asociacija združuje veliko število posameznikov in organizacij z neizmerno količino znanja in izkušenj in zato predstavlja platformo nenehnega izmenjevanja znanj, vedenja in idej. V takem okolju se počutim domače. Nadaljujem vizijo krepitve profesionalnega razvoja društva in povezovanja med člani društva, pisarno in upravnim odborom. Asociacija je z nadaljevanjem in utrjevanjem dialoga znotraj organizacije uspela postati okrepljeno telo, ki ga kulturna politika prepoznava kot enega od pomembnih sogovornikov pri izboljševanju pogojev dela samozaposlenih ustvarjalk in ustvarjalcev in nevladnih organizacij s področja kulture.

Ključni izzivi, ki so pred nami so primerna umestitev in financiranje nevladnih organizacij v kulturi, ureditev statusa samozaposlenih ter ustrezna podpora neodvisni umetniški produkciji na lokalnem nivoju, okrepitev strokovnih podlag za zagovorništvo, krepitev partnerstev na nacionalni, lokalni in mednarodni ravni, omogočanje uspešnega medsektorskega povezovanja ter diverzificiranja virov.

Asociacija je uveljavljena zagovorniška organizacija v polju kulture. Kaj so po vašem ključni izzivi, kjer mora Asociacija skrbeti za trajnostni razvoj delovanja svojih članov in širše neodvisne profesionalne scene v polju kulture in umetnosti do konca mandata te vlade?

Ključni izzivi so vsekakor pričakovana uveljavitev novega modela kulturne politike s ciljem izboljšati razmere za delovanje NVO in samozaposlenih ustvarjalcev, krepitev dialoga nacionalne in lokalne kulturne politike z vsemi deležniki na področju kulture, še posebej z nevladnim sektorjem, spodbujanje razvoja nevladnih organizacij v kulturi s sistemsko ureditvijo njihovega financiranja: tako javnega financiranja kot vzpostavljanja mehanizma zasebnega financiranja in s spodbujanjem zaposlovanja v tem sektorju, celovitim medresorskimi ukrepi za izboljšanje socialnega, pravnega in ekonomskega položaja samozaposlenih v kulturi, vzpostavljanja mehanizmov za spodbujanje zasebnega vlaganja v kulturo s strani države in izkoriščanje priložnosti medsektorskega sodelovanja.

Nevladni sektor je potrebno podpreti z ustreznimi mehanizmi (nova finančna perspektiva to omogoča) in s tem prebivalcem omogočiti dostop do kvalitetne sodobne kulture, ki dviga nivo kvalitete življenja prebivalcev.

Kje vidite še izzive NVO in samostojnih ustvarjalcev v polju kulture in umetnosti za uresničevanje njihovih potencialov?

Dodatni izzivi profesionalnih NVO-jev in samostojnih ustvarjalcev v kulturi vidim v njihovi prilagodljivosti, hitreje spreminjajočih načinih delovanja in z že razvitimi izkušnjami medsektorskega delovanja v polju umetnosti (sodobna umetnost deluje interdisciplinarno). Zato so razvili veliko pripravljenost na nenehna iskanja inovativnih rešitev, pri razvijanju partnerskega sodelovanja z javnim sektorjem in podjetji za oblikovanje novih pobud, pristopov in projektov ter razvojem enakopravnega sodelovanja med kulturo in gospodarstvom. Na ta način lahko okrepijo doseganje večje medsektorske ozaveščenosti o potencialih NVO in samostojnih ustvarjalcih v kulturi, razvijajo konkretna partnerstva ter skupne pobude za naslavljanje prioritetnih področij.

Kje vidite Asociacijo čez tri leta?

Asociacija se je s profesionalizacijo vzpostavila kot stabilna, sodobna in vključujoča mreža profesionalnih nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture, ki je postala pomembna zagovorniška organizacija in nanizala kar nekaj pomembnih uspehov v boju za izboljšanje položajev profesionalnih NVO-jev in samostojnih ustvarjalcev v kulturi.
V zadnjih nekaj mesecih je treba izpostaviti vsaj tri ključne uspehe. Prvi je bil gotovo zmaga na ustavnem sodišču glede spremembe zakonodaje pri pripisovanju fiktivnih dohodkov za vse prekerne delavke_ce v kulturi in širše. Trudili smo se tudi za smiselno ureditev novele Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, kjer smo za zdaj preprečili kolaps nevladnega sektorja in množično ukinjanje statusa samozaposlenih. Ta bitka še ni končana, s aj je nujno, da začne država za njihovo delo namenjati ustrezna sredstva za primerno plačilo. Uspeli smo tudi poenostaviti proces izjeme od kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic in še mnogo drugega.

Verjamem, da bo čez tri leta Asociacija uresničila svojo začrtano vizijo razvoja in nanizala še veliko pomembnih uspehov, ki bodo ključno prispevali k izboljševanju stanja v kulturi s poudarkom na profesionalnih NVO-jih in samostojnih ustvarjalkah_cih.